^EKOR POBLISKU DO TATKOVINATA

Na otvoraweto na konferencijata, ministerot za iseleni{tvo na Republika Makedonija, Martin Trenevski, istakna deka so nea treba da se postigne podobro informirawe na makedonskite biznismeni od iseleni{tvoto za mo`nostite za nivna delovna sorabotka so Makedonija i makedonskite stopanstvenici.

Premierot Georgievski re~e deka Makedonija e zemja so unapredeno zakonodavstvo, so mnogu ekonomski i strate{ki potencijali i so povolni uslovi koi im se nudat na potencijalnite investitori. Toj gi poso~i radikalnite promeni vo makedonskoto zakonodavstvo {to se pravat spored programata na MMF i Svetskata banka i dodade deka Makedonija ima najmnogu dogovori za slobodna trgovija od zemjite vo regionot, so koi carinata za proizvodi iznesuva eden procent. Investitorite treba da ja otfrlat nedoverbata i stravuvawata nasledeni od raboteweto na prethodniot sistem, re~e Georgievski. Toj gi potseti makedonskite biznismeni od iseleni{tvoto deka vo Makedonija ve}e ima mnogu stranski investicii.

Kako pretstavnik od Stopanskata komora na Republika Makedonija, nejziniot pretsedatel Du{an Petreski informira{e za s# ona {to go pravi Komorata za sozdavawe podobri uslovi za celosno informirawe na biznismenite od stranstvo.

Vie treba da imate pove}e doverba vo Makedonija, bidej}i sekoja sorabotka so nea }e ve dobli`i do nas. Koga }e se spojat va{iot patriotizam i ekonomski profit, toga{ }e se otvorat mnogu mo`nosti za sorabotka, a so toa }e stanete najdobri promotori na na{ata i va{ata zemja vo svetot, re~e Petreski.

Ministerot za finansii na Republika Makedonija, Nikola Gruevski se zadr`a na mnogute izmeni vo dano~niot i finansiskiot sistem, na DDV koj startuva{e od prvi april ovaa godina i koj go zameni danokot na promet, namaluvawe na javnata administracija itn. So noviot Zakon za banki se predviduva sloboden protok na stranskiot kapital.

Ve}e se zapo~nati pregovorite za asocirawe vo EU, a uslov za vleguvawe e da se zabrzaat reformite i da se sorabotuva na poleto na biznisot, veli Gruevski.

Lenka Ugrinovska, potsekretar vo Ministerstvoto za stopanstvo na Republika Makedonija re~e deka vo vtorata polovina na 2000 godina }e se zapo~ne so dlaboki reformski zafati (dano~niot sistem, javnata administracija itn.). Nekolku kreditni linii }e bidat vklu~eni vo razvojot na malite i srednite pretprijatija. 2001 godina treba da bide godina na turizmot, izjavi Ugrinovska.

Sem Vaknin, sovetnikot vo Vladata na Republika Makedonija, go promovira{e izraelskiot model.

Na tridnevnata konferencija svoe izlagawe ima{e i ministerot za razvoj, Trajko Slavevski. Toj re~e deka glavniot hendikep na Makedonija e toa {to nema izlez na more. Sepak, taa se obiduva toj problem da go re{i so liberaliziran pristap i so dogovorite za slobodna trgovija so zemjite od EU. Na 13 maj ovaa godina se usvoi ~etirigodi{na Programa za razvoj so koja bi se ovozmo`ila stapka na porast od 6 - 7 otsto i koja }e treba da pomogne vo namaluvaweto na stapkata na nevrabotenost vo postignuvaweto na makroekonomska stabilnost na cenite. Kako primer Slavevski ja zema 1999 godina koga site relevantni institucii vo svetot predviduvaa visok pad na bruto-op{testveniot proizvod, no toa ne se slu~i veli toj. Vo vtorata polovina na minatata godina imavme porast na bruto-op{testveniot proizvod od 2,7 otsto. Vo april 1992 g. dr`avava go vovede denarot i imavme mese~na inflacija od 86 otsto. Spored svetskite eksperti, ako taa inflacija e nad 50 procenti stanuva zbor za hiperinflacija. No, toa ne se slu~i, Makedonija go za~uva denarot prvo kako bon, a potoa kako nacionalna valuta. Nie poka`avme deka ednovremeniot {ok na porast na cenite mo`eme da go izdr`ime. Cenite od april se zgolemija za 0,2 otsto. Ovaa godina imame inflacija od 6 - 7 procenti, koja e ne{to povisoka od predvidenite ~etiri otsto, objasni Slavevski.

Najgolemi investitori vo Makedonija se Helenik Petroleum, Balkan -Stil, Toba~na Qubqana itn.

Zamenik-ministerot za trgovija, Tatjana Perovi} - Mitrova objasni deka vo minatata godina bruto-doma{niot proizvod dostignal porast od 2,7 procenti, namaluvawe na buxetskiot deficit od pet procenti i zgolemeni devizni rezervi od 460 milioni amerikanski dolari. Vo vrska so liberaliziraniot trgovski re`im, taa re~e deka 98 otsto od proizvodite se pod re`imot na liberalizirana slobodna razmena, dva procenta se pod re`imot na ramnote`a. Nadvore{nata trgovska politika mo`e da se odviva so liberaliziran pristap, bez diskriminacija, fer-konkurencija, planiran priod kon pazarite i pristapuvawe kon Svetskata trgovska organizacija. So za~lenuvaweto vo EU }e se otvori pazar od 370 milioni novi potro{uva~i za makedonskata stoka, veli Mitrova. Dogovori za slobodna trgovija se potpi{ani so pet zemji (Slovenija, Hrvatska, SRJugoslavija, Bugarija i Turcija).

Slobodanka Ristovska, direktor na Agencijata za privatizacija na Republika Makedonija, gi prezentira{e metodite po koi se odviva privatizacijata. Celta na privatizacijata e zgolemuvawe na efikasnosta i privlekuvawe na stranskiot kapital. Naj~esti metodi koi se koristat vo privatizacijata se otkup na pretprijatijatieto od strana na vrabotenite (mali pretprijatija), proda`ba na idealen del, otkup na pretprijatieto, proda`ba na lica koi go prezemaat upravuvaweto, izdavawe akcizi zaradi dopolnitelni vlo`uvawa, konverzija na dolg vo vlog i direktna proda`ba na strategiski investitor (so izmenite na Zakonot od april 1999 g.). Kako posebni tehniki se izdvojuvaat: izdavawe na pretprijatieto vo zakup, proda`ba na site sredstva, transformacija vo ste~aj. Taa objasni deka zainteresiranite kupuva~i mo`at da platat so denari, so devizi prodadeni za denari, so dr`avni obvrznici, a pla}aweto so zarobeni devizi e privremeno stopirano. Proda`bata se odviva preku makedonskata berza na dolgoro~ni hartii od vrednost i na javen povik. Proda`bata preku berzata se odviva vo tri sesii: prvata vo gotovo, vtorata so dr`avni obvrznici, a tretata e so odlo`eno pla}awe. Mo`nost za diskont postoi vo site tri sesii. Agencijata vo momentov ima ponuda od 50 pretprijatija so vrednost od 195 milioni germanski marki. 90 procenti od pretprijatijata koi pominale niz stapkata na privatizacijata, se privatizirani. Dosega se primenuval komercijalniot model, t.e slu~aj po slu~aj. Do krajot na godinava privatizacijata treba da zavr{i, a sredstvata koi nema da se prodadat }e se priklu~at kon Investicioniot fond. So toa }e se ispravi nepravdata kon 100. 000 lu|e (od obrazovanieto, administracijata itn.), koi ja poddr`uvaa privatizacijata, a ne dobija ni{to, veli Ristovska.

I pokraj opa|aweto na industriskoto proizvodstvo, agrokompleksot vo Makedonija vo momentov e naj`ivotvorna stopanska granka. 21, 9 otsto od naselenieto se zanimava so zemjodelstvo, 183 se individualni zemjodelci, a 40.000 lu|e se vraboteni vo porane{nite zemjodelski kombinati koi sega se transformirani vo razni dru{tva, objasnuva ministerot za zemjodelstvo, vodostopanstvo i {umarstvo, gospodinot Marjan \or~ev.

Vo idnina naporite na ova ministrstvo }e bidat naso~eni kon finalizirawe na proizvodite (gotovi proizvodi) i kon individualnite zemjodelci. Vo tek e donesuvawe na tri zakoni: zakon za zemjodelsko zemji{te, zakon za zemjodelska dejnost i zakon za makedonski nacionalen agraren strukturen fond.

Konferencijata be{e oceneta kako mo{ne uspe{na i dogovoreno e vakvi konferencii da se odr`uvaat sekoja godina.