"DEPONIJA"

"Deponija" e kniga na veruvawa, pretska`uvawa, ateizam i surova realnost zamotani vo tutul~e ~ij kraj e vo sredinata. Vo nego, prikaznata na Janevski za Kukulinci ostanuva da `ivee zaedno so li~nostite od romanot i po zaminuvaweto na naratorot. Vo "Deponija" se raska`uva storijata za edna familija, za dvajca bra}a (tolku razli~ni, a sepak sli~ni), za nivnite sinovi i za ona po niv. "Deponija" e prikazna za Makedonecot i za sudbinata na malite narodi i obi~nite smrtnici. Toa e prikazna vo koja{to se govori za problemot na Makedonecot i iseluvaweto na Makedoncite od svojata zemja, a doseluvaweto na drugi narodi na negovo tlo.

Vo "Deponija" Janevski vo raska`uvaweto e poinakov od porano. Vo ovoj roman e napu{ten arhai~niot govor na negovite Kukulinci, no nivniot tabiet s# u{te e `ivo prisuten. Slikovitosta na scenite i pojavite e vpe~atliva, tie se pomnat i scenite od romanot ostanuvaat vre`ani vo se}avaweto. Akcentot e staven vrz zborot deponija, kako otpad {to `ivotot go nosi i otpad {to ~ovekot go sozdava. Od ona {to `ivotot go nosi nikoj ne pobegnal, no deponijata {to ~ovekot zad sebe ja ostava e golema i taa ne se ~isti, nitu is~eznuva. Edinstveno {to ostanuva e nejzinoto talo`ewe da se zgolemuva, a `ivotot da gasne. I minuvaat godini, se branuvaat meseci, a da se `ivee mora, no kako?!

Likovite, pak, nitu se dvi`at kon poarno, nitu dokraj tonat. Nivnata sudbina e obele`ana u{te vo prvite nekolku re~enici so koi{to Janevski go zapo~nuva opisot na onie koi se centar na raska`uvaweto. Vo likovite e problemot, vo niv e i odgovorot na pra{awata {to lebdat me|u lu|eto.

Tekst povrzan so ovoj nastan.