VERATA NA[A RISJANSKA

Za~nuvawe na Sveta Ana i Sveti Spiridon ^udotvorec

"PROCUTI ISU[ENATA UTROBA SO NESVENATIOT NAZARETSKI CVET"

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • "Gospode, Koj na Sara vo starosta si i dal prvenec, pogledni sega na mene i slu{ni ja molitvata moja! Toa {to }e go rodam }e Ti go prinesam Tebe na dar!"
  • Sveti Spiridon ^udotvorec so pomo{ na Bo`jata blagodet voskresnal mrtvi lu|e, go izle~il carot Konstans, go prekratil gladot i umiraweto na lu|eto od su{a vo Kipar, go zaprel tekot na rekata.

O, utrobo Anina, blagoslovena si od Boga i vo tebe postepeno "se razviva{e, se obrazuva{e i od tebe se rodi Pre~ista Deva Marija!". O, bla`ena Ano! Ti ja rodi "Deva, pogolema od angelite i nivna Vladi~ica". O, gradi {to ja doeja "Onaa koja go hrane{e Hranitelot na svetot!". Bogougodni, mudri, sveti sopruzi Joakime i Ano! Vam "seto sozdanie vi e dol`no". Va{iot svet `ivot be{e "dostoen za Onaa koja se rodi od vas". Devo Marija, bla`eni se o~ite na tvoite roditeli {to te gledaa i nivnite race vo koi te dr`ea.

Vo Svetata Zemja, vo gradot Nazaret, pred okolu 2000 godini, vo bela ku}a so ramen pokriv, `iveele roditelite na Marija - svetite pravedni Joakim i Ana. Joakim bil od carski rod, od plemeto Davidovo, a Ana od sve{teni~ki Aronov rod. Zna~i, Pre~ista Deva Marija bila po tatko od carski rod, a po majka od arhijerejski rod. Ana bila }erka na sve{tenikot Matan. Imeto Ana zna~i "Bog se smiluval".

^EDO VO STAROST

Ana se oma`ila za Joakim i `iveele vo Nazaret. Bile vo brak 50 godini, no nemale deca. Verskite propisi mu dozvoluvale na Evreinot da ja ostavi `enata koja ne mo`ela da ra|a deca. No, Joakim ja sakal svojata `ena i ne mo`el da ja napu{ti. Pred qubovta, site propisi kako da ne postojat. Tagata {to ne dobile deca sakal zaedno da ja spodelat. So silna vera, go molele Boga da im podari ~edo vo starosta. Bile bogati. @iveele bogougodno. Eden del od svojot prihod go koristele za sebe, drugiot del – za siroma{ni, a tretiot del go `rtvuvale za hramot. No, {to se slu~ilo.

Sveta Ana so Presveta Deva Marija

Na eden golem praznik, Sv. Joakim oti{ol da prinese `rtva vo Erusalimskiot hram. Evrejskiot prvosve{tenik Isihar pred lu|eto mu rekol: "Tvoite darovi ne mo`am da gi primam zatoa {to nema{ deca! Poradi nekoi tajni grevovi ti nema{ blagoslov od Boga!". Sv. Joakim padnal vo o~ajanie, oti{ol vo pustina i povikal kon Boga: "Gospodi, Gospodi! Udostoj me da se nare~am tatko na dete kako {to nekoga{ si napravil milost na Avraam i negovata `ena Sara davaj}i im sin!". I Ana taguvala 40 dena i izleguvaj}i vo gradinata poglednala kon neboto i so topla qubov kon Boga izvikala: "Gospode, Koj na Sara vo starosta si & dal prvenec, pogledni sega na mene i slu{ni ja molitvata moja! Toa {to }e go rodam }e Ti go prinesam Tebe na dar!". Minale 20 vekovi, a nie s# u{te go slu{ame toj povik kon Boga. Dodeka ridala, go videla i slu{nala Arhangel Gavril: "Ana, Ana! Usli{ena e molitvata tvoja! ... tvoite solzi padnaa pred Boga! ... }e zabremeni{ i }e rodi{ preblagoslovena }erka! Preku nea }e bidat blagosloveni site pokolenija zemni i }e mu se dade spasenie na svetot! I }e & dadete ime Marija!". Ana zaminala vo Erusalimskiot hram da mu se zablagodari na Boga. Sveti Gavril za istoto go izvestil i Joakim vo pustinata. Mu rekol da se sretne so svojata verna sopruga Ana, kaj Zlatnata Vrata. Se sretnale, se pregrnale i oti{le zaedno da mu zablagodarat na Boga. Radosni se vratile vo Nazaret. "I procuti isu{enata utroba Anina so nesvenatiot Nazaretski Cvet". Sv. Ana za~nala od svojot ma` i po devet meseci ja rodila Deva Marija, koja vo svoe vreme }e go donese "najblagosloveniot Plod za spasenie na celiot Svet!". Bog ja udostoi Presveta Deva Marija "Samiot Negov Sin da se vseli vo nea i da se rodi kako Bogo~ovek".

GLASOT NA ANGELITE

Na 25 dekemvri se slavi milosrdniot, trudoqubiviot, prepodoben Spiridon ^udotvorec, episkop Trimifundski, nare~en Kiparska yvezda. So pomo{ na Bo`jata blagodet, vr{el ~uda: voskresnal mrtvi lu|e, go izle~il carot Konstans, go prekratil gladot i umiraweto na lu|eto od su{a vo Kipar, go zaprel tekot na rekata. Gi videl i gi slu{nal angelite.

Prepodoben Spiridon ^udotvorec

Na Prviot Vselenski Sobor vo Nikeja, mudro go poka`al Edinstvoto na Sveta Troica i na gr~kiot filozof mu rekol: "Veruvame deka On (Sinot Bo`ji) e edna priroda so Otecot, ramen so nego vo vlasta i ~esta. Ovie tajni go nadminuvaat tvojot razum ... i sekoe ~ove~ko znaewe".

Se upokoil vo 348 godina. Negovite ~udotvorni neraspadlivi mo{ti na Krf, so Bo`jata blagodet, "ja imaat taa osobenost {to ko`ata na toa telo e meka kako kaj `ivi lu|e".