@ITEL NA PRVATA EVROPSKA NASELBA VO AMERIKA BIL I EDEN MAKEDONEC!

Vo svoeto pismo od 23 april 1493 godina groficata Mari-Madlen pi{uva deka za vreme na nejzinata sredba so Hristifor Kolumbo i so del od ~lenovite na negoviot ekipa`, eden od prisutnite gosti na [panskiot dvor go obvinil Kolumbo zaradi toa {to ostavil ~etiriesetina svoi mornari sami vo tu|ata zemja (Amerika). Dvorjaninot go pra{al Kolumbo kako mo`el da ostavi (citat) "grst beli lu|e vo tu|a nepoznata zemja". Na ova eden od oficerite na Kolumbo po ime Huan de la Kosa mu odgovoril na zagri`eniot dvorjanin (citat): "Vie zaboravate deka za Indijancite belite lu|e {to gi ostavivme pretstavuvaat sinovi na neboto, zatoa {to nie im poka`avme deka mo`eme da vladeeme so gromot i so oganot."

Poddr{ka na Kolumbo dal i eden od kormilarite na negovata ekspedicija, koj rekol: "Admiralot (Kolumbo, z.m.) go vooru`i logorot so topovi od 'Santa Marija' i go ostavi za niv da se gri`i mojot mornar Drahan da Lihnida, eretik, albigoec, koj vo Salamanka }e be{e izgoren na klada, ako ne be{e spasen od Kolon (Kolumbo, z.m.). Samiot kapetan Martin Alfonso go cene{e mnogu..."

[to mo`e da se zaklu~i od ovoj izvadok od pismoto na groficata Mari-Madlen, t.e. od podatocite {to taa gi prenesuva kako svedok na tie sudbonosni nastani? Kako prvo, vidovme deka eden od mornarite na Hristifor Kolumbo se vikal "Drahan da Lihnida". Pove}e od jasno e deka stanuva zbor za "Dragan od Ohrid". Poznata e praktikata vo {panskiot jazik soglaskata "g" da se zamenuva so "h" (tie velat "Serhio", namesto "Sergio" i sl.). Zna~i, nema somnenie deka stanuva zbor za makedonskoto i op{toslovensko ime Dragan. Ponatamu, predlogot "da" zna~i "od". Toga{ prezimiwa vo dene{na smisla na zborot ne postoele, tuku za poprecizno determinirawe na li~nostite slu`elo mestoto na nivnoto poteklo, koe se dodavalo po li~noto ime.

Maketa na brodot "Pinta" - eden od trite broda na Hristifor Kolumbo - na koj se nao|al Makedonecot Dragan od Ohrid

Kone~no, mislam deka ne treba da objasnuvam deka "Lihnida" e stariot naziv za Ohrid i deka takov grad ne postoel na drugo mesto.

Ponatamu, vidovme deka Dragan bil opi{an kako "eretik", koj za malku }e bil izgoren na klada vo [panija, dokolku ne bil spasen li~no od strana na Hristifor Kolumbo koj go zemal vo svojata ekspedicija. Te{ko e da se pretpostavi kakov vid "eretik" bil Dragan. Ne veruvam deka bil progonuvan zaradi svojata mo`na pravoslavna veroispoved. Dali mo`ebi bil eden vid naslednik na bogomilite? Toa doprva treba da se istra`uva.

Od pismoto na groficata Mari-Madlen na povr{ina izleguva u{te eden izvonredno zna~aen moment.

Prethodno spomnavme deka po svojot prv prestoj na tloto na Amerika, Hristifor Kolumbo se vratil vo [panija, ostavaj}i zad sebe ~etiriesetina svoi mornari vo logorot (utvrduvawe) {to go narekol La Navidad. Prakti~no toa bila prvata evropska naselba na tloto na Amerika. Na obvinuvawata protiv Kolumbo za ovoj negov poteg, upateni od strana na eden dvorjanin od [panskiot dvor vidovme deka kormilarot na Kolumbo zastanal vo negova odbrana pri {to rekol deka nema pri~ina za strav zatoa {to logorot e obezbeden so topovite od brodot "Santa Marija" i deka za niv se gri`i Dragan od Lihnida. Ova zna~i deka `itel na prvata organizirana evropska naselba vo Amerika bil i Makedonecot Dragan od Ohrid. I ne samo toa. Vidovme deka toj bil glaven vo odbranata na ovaa mala naselba, t.e. slikovito ka`ano toj bil prviot ~ovek na vooru`enite sili na prvata evropska naselba vo Amerika. Ova zna~i i deka Dragan bil ~ovek od doverba na Kolumbo, {to e i razbirlivo ako se znae deka Kolumbo svoevremeno mu go spasil `ivotot. Od izjavata na kormilarot se gleda i deka Dragan bil po~ituvan i od preostanatite mornari na ekspedicijata na Kolumbo. Poradi faktot {to negova zada~a bilo da se gri`i za odbranata na logorot so pomo{ na topovite, mo`e da se zaklu~i i deka Dragan vsu{nost bil topxija na brodot "Pinta".

Prethodno napi{avme deka otkako povtorno do{ol vo Amerika vo 1493 godina, Kolumbo gi pobaral svoite mornari {to gi ostavil vo logorot La Navidad. No, tamu ne na{ol nikogo, a logorot bil celosno uni{ten od Indijancite.

[to se slu~ilo so mornarite {to tamu gi ostavil Kolumbo? Niz Internet i niz drugi izvori barav podatoci za sudbinata na mornarite od logorot La Navidad. Site avtori na onie trudovi {to gi pregledav pi{uvaat deka site mornari od ovoj logor (utvrduvawe) zaginale vo borbata protiv Indijancite. No, nitu eden od avtorite ne pi{uva od kade gi ima dobieno ovie podatoci, pa verojatno avtorite samo pretpostavuvaat deka mornarite zaginale, {tom Kolumbo ne uspeal da sretne nitu eden od niv za vreme na svoeto vra}awe vo La Navidad.

Me|utoa, groficata Mari-Madlen i ovojpat nudi podatoci koi drasti~no mo`at da ja promenat dosega poznatata istorija za Hristifor Kolumbo. Taa tvrdi deka dvajca mornari go pre`iveale napadot na Indijancite i deka eden od niv bil tokmu Dragan od Lihnida. Seto ova taa go napi{ala vo svoeto pismo od 20 avgust 1496 godina. Taa tamu objasnuva deka samata dobila pismo od ~len na vtorata ekspedicija na Kolumbo, opatot Los Kasos. Ovoj opat & napi{al na groficata Mari-Madlen deka toj li~no razgovaral so Indijanecot Kaonabo, koj bil predvodnik na indijanskiot napad vrz logorot La Navidad, a podocna bil zaroben od ~lenovite na vtorata ekspedicija na Kolumbo i bil doveden vo [panija.

Vo [panija zarobeniot indijanski voda~ Kaonabo potvrdil deka vo `estokata bitka za logorot, najgolem del od mornarite bile ubieni, no deka dvajca od niv se spasile. Na pra{aweto koi bile tie dvajca, Indijanecot rekol deka edniot se vikal Diego (vsu{nost toa bil lekarot Diego), a drugiot go opi{al so imeto "Golemiot Aran". Pritoa rekol deka "Golemiot Aran" imal "zlatna brada" i deka bil "gospodar" na "gromot i molwata" so koi otepal mnogu Indijanci. Od opisot {to go dal Indijanecot, na site im stanalo jasno deka toa bil tokmu Dragan od Lihnida. Imeno, tokmu toj odli~no rakuval so ognenoto oru`je (topovite), {to se poklopuva so zborovite na sueverniot Indijanec deka "Golemiot Aran" bil "gospodar" na gromot i na molwata.

Indijanecot raska`uval i deka "Golemiot Aran" (Dragan) uspeal da likvidira pove}e Indijanci za vreme na napadot na logorot. Indijanecot u{te raska`al deka Indijancite go smetale Dragan za natprirodno su{testvo, zatoa {to (citat): "slegol od neboto ... i gi pot~inil pod sebe bogot na molwata i na gromot" (mislej}i na ognenoto oru`je so koe dejstvuval po Indijancite).

Zna~i, od ova pismo na groficata gledame deka Dragan bil visok ~ovek (poradi {to go dobil prekarot "Golemiot") i deka imal rusa brada (od Indijanecot opi{ana kako "zlatna brada"). Prakti~no Dragan bil visok rusokos ~ovek.

[to se slu~ilo so Dragan i so negoviot drugar lekarot Diego po napadot na Indijancite i po nivnoto begstvo od uni{teniot logor La Navidad? Zvu~i neverojatno, no groficata uspeala da doznae u{te eden podatok za niv, {to go pi{uva vo edno svoe podocne`no pismo, isprateno od Kastilija.

Vo ova pismo taa ja prenesuva izjavata na kapetan Huan Martis, koj isto taka prestojuval vo Amerika i koj podocna se vratil vo [panija. Pred Sudot vo [panija ovoj kapetan se zakolnal deka sretnal dvajca belci so svoi `eni i deca, od koi edniot se vikal Diego, a drugiot go vikale "Golemiot Aran". Toj niv gi videl vo blizinata na dene{na Bogota (Kolumbija). Poradi faktot {to kapetan Martis ja spomenuva teritorijata na dene{na Kolumbija, mo`e da se pretpostavi deka Martis prestojuval vo Amerika za vreme na tretoto patuvawe na Kolumbo vo 1498 godina. Toa zna~i deka Dragan od Ohrid, ne samo {to bil `iv celi {est godini po svoeto pristignuvawe vo Amerika, tuku i deka ve}e imal oformeno svoe semejstvo.

Ostanuva vo domenot na slednite istra`uvawa da se vidi dali i denes postojat indijanski legendi vo sredna i vo ju`na Amerika za "Golemiot Aran", koj bil gospodar "na gromot i na molwata".

Kako i da e, nema somnenie deka Dragan od Ohrid imal golem avanturisti~ki duh vo sebe, a dene{nite Makedonci treba da se gordeat so faktot {to eden na{ sonarodnik ne samo {to bil eden od prvite devedesetina evropjani {to se istovarile na tloto na Amerika, tuku i bil postaven za eden od najodgovornite lu|e vo prvata organizirana evropska naselba vo Amerika.

Interesno e i toa {to vo spisocite na mornarite {to u~estvuvale vo ekspedicijata na Kolumbo, napraveni podocna od sovremeni istra`uva~i vrz osnova na posredni soznanija (arhivski istra`uvawa i sl.) go nema imeto na "Drahan da Lihnida", iako malku koj veruva deka spisokot na mornarite prezentiran vo razni istra`uva~ki trudovi e celosno avtenti~en (fakt e deka od toa vreme ne postoi celosen spisok na ~lenovite na prvata ekspedicija na Kolumbo, iako postojat za~uvani negovi pisma).

[to se odnesuva do ostanatite ~lenovi na ekipa`ot, spomnati vo pismata na groficata Mari-Madlen, nivnite imiwa postojat vo site dosega napraveni spisoci na ~lenovi na ekipa`ite na Kolumbovite brodovi.

Vo vremeto na pi{uvaweto na ovie redovi, ve}e stapiv vo kontakt so svetski poznati istra`uva~i na ovaa tema na koi im gi ponudiv informaciite od istra`uvawata na Ivan Mazov. Mislam deka i ohri|ani treba da mu se oddol`at na svojot slaven, no nepravedno zapostaven sogra|anin, so imenuvaweto barem na nekoja ulica vo negova ~est - "Dragan da Lihnida".