Ve~erva (3 dekemvri) duri besedevte na TV-vestite na "Sitel", vi isprativ zapis na faks: "Pri~ina za vojnata ne e Ustavot na Republika Makedonija. Pri~ina za vojnata e Albanija, za {to potvrduva i Platformata na Akademijata na naukite na Albanija (ANA) od 1998 i Deklaracijata na albanskiot Parlament od 9 mart 2001". U{te vi napi{av, Mirka: "Pozicijata koja ja nametnuvaat na{ite politi~ari…..", i dodadov, Kole Mangov: " Pozicijata koja ja nametnuvaat na{ite novinari…..". I u{te: "Vo red, gospo|a Mirka, odgovornost" (03.12. 2001).

Sega prodol`uvam: Zo{to Vie gospodine Latas, ni go matite umot nam,
lu|eto od narodot so diplomati? Zatoa li {to nam diplomatite ni se nedostapni? Zo{to Vie, gospo|a Velinovska, kon toa zamatuvawe go zapletkuvate "pejperot" na Jo{ka Fi{er? Ajde, i da pravite "preskakulica" preku mojot "pejper" od 4 oktomvri 2001 godina do Pretsedatelot na dr`avata, no zo{to pravite "preskakulica" preku "pejperot" na ANA i preku "pejperot" na albanskiot Parlament od 9 mart 2001 godina, za kogo vo razgovorot so va{iot kolega Qubomir Gajdov na MTV na 23 noemvri vo emisijata "Globus" tolkuvav deka e akt so koj Albanija na Republika Makedonija & objavi vojna. Taa vojna prodol`uva, a Makedoncite pratenici vo Sobranieto po ne~ij diktat ili hipnoza, {to bi rekol pratenikot Florovski, gi aminuvaat ubistvata i nasilstvata nad Makedoncite i nosat zakoni.

Makedoncite novinari prodol`uvaat temata za agresorot Albanija da ja ignoriraat. Kako {to ja ignorira gospodin Boris Trajkovski. Ete takva e "pozicijata koja ja nametnuvaat na{ite novinari". Zaedno so Boris Trajkovski. Pozicija na zatvorena tema.

Gospoda novinari, zo{to ne ja prifa}ate temata za agresorot Albanija? Zatoa {to e moja? Od sueta li? Zo{to Gajdov ja prifati? Zatoa li {to vo onoj re`im od iseleni~kata redakcija na Radioto gi prenesuva{e moite temi preku okeanite? I {to vo 1991 godina mi prenese edna rezolucija vo Berlin, interesna za izvesni tajni slu`bi?

Na "Kanal 5" va{iot kolega razgovara so Stra{o Jovanov. Sogovornikot sosem spontano veli: "Toga{ vo pravo e gospodin Mangov koga veli deka agresor e Albanija". Va{iot kolega mu go odzema zborot, a Kole Mangov i temata gi proteruva od studioto. Uspe{no. Uspe{no, ama Albanija go izgubi umot koga Bu~kovski gi spomena voenite kampovi za obuka. Vo Sofija i vo Budimpe{ta Rexep Mejdani go polazi groznica. Zamislete, od Boris Trajkovski.

Mojata preporaka e: napravete "preskakulica" preku imeto na Kole Mangov, no vrvete ja temata. Edinaeset godina vo Parlamentot se stru`i "stru`bata" za "neramnopravnost". Vas ve nema. A jas ~uvam ise~ok od "Nova Makedonija" od 14.10.1991 godina so "Nekrologot na Makedonija". Vi go isprativ. Ignorirate. I vie i Boris Trajkovski. Zemete ja temata. Mene ostavete me. Ja premol~ivte mojata kniga "Za makedonskite ~ove~ki prava". I "Vo odbrana na makedonskiot nacionalen identitet". I sega premol~ete me. Terajte ja temata.

Vo vrska so temata kontaktirav so mnogu pratenici. Edna prateni~ka grupa oddaleku me isklu~i od kontakti. So drugi ja odr`uvame temata. Najuspe{en izleze kontaktot so pratenikot Rade Karangelevski. Toj ja prezede temata i ja vnese vo procedura vo Komisijata za nadvore{na politika, kade stekna ednoglasnost od pratenicite Makedonci, taka retka za Makedoncite. Temata se institucionalizira. Jas ja iznesuvam nadvor Makedonija.

Koga, ve~erta, na 4 dekemvri, preku e-po{ta vi ja ispra}av mojata poraka, pratenikot Rade Karangelevski na "Telma" ja prika`uval temata. Po negoviot nastap na "Telma", novinarite ne treba da bidat optovareni so svojata sueta zatoa {to Kole Mangov ja otvori temata agresorot Albanija. Sega temata ja vodi Karangelevski kako pratenik. Sega novinarite mo`at da storat mnogu pove}e vo vrska so temata, otkolku jas. Na 5 dekemvri ja gledav reprizata na emisijata. Temata e zbogatena so istra`uvawa na Karangelevski na Internet. Novinarkata Argirova go prigu{uva faktot za Albanija kako agresor. Ja izbegnuva sintagmata "Proektot 'Golema Albanija'", ve}e upotrebena na TV "Sitel". Argirova insistira na "ideja". Ne, toa e kompleten proekt na Albanija i nejzinoto amerikansko lobi, zaedno so drugite faktori za sozdavawe na "Golema Albanija" vrz "albanskite etni~ki prostori". Ako Argirova ja slede{e osnovnata prikazna, neizbe`no }e gi spomene{e potpisnicite kon mojot podnesok do Sobranieto od 31 oktomvri, za koi javnoto spomenuvawe na nivniot ~in bi zna~el i nivna oddi{ka nasproti poni`uvaweto koe im go nanesuvaat nadvore{nite faktori so pritisocite vrz nivnite politi~ki pretstavnici. Poni`uvawe kakvo {to civilizacijata ne pameti kon edna nacija i kon edna dr`ava. Novinarkata Argirova postapkata na pratenikot Karangelevski ja sveduva na "inicijativa". Pogre{no. Inicijativata e na obezglaseniot gra|anin Kole Mangov. Predlogot do nadle`nata Komisija e na pratenikot Karangelevski. Toa e mnogu razli~no.

Vo prodol`enie na mojot iskaz, mojot zapis nu`no se naso~uva kon ~ovekovite prava. Imeno, vo moeto pismo od 18 april godinava do Pretsedatelot na dr`avata, pobarav za{tita poradi zagrozenost na mojot `ivot, mojata sloboda i mojata bezbednost od pozicii na golemoalbanskata agresija. Gospodin Trajkovski me ignorira. Taa zagrozenost se prestori vo golemoalbanska agresija i vo krvarewe na Makedoncite i slavje za naci-fa{isti~kata i fundamentalisti~ka falanga, predvodena od Rexep Mejdani. Makedonskoto krvarewe i makedonskoto poni`uvawe se prelevaat edno vo drugo.

So glasaweto od strana na pratenicite Makedonci pod pritisok na me|unarodnite faktori za ustavnite amandmani, spored niv, kako i spored celiot makedonski narod, se povreduva ~len 5 od Univerzalnata deklaracaija za pravata na ~ovekot, odredba koja go normira poni`uvaweto. Na povik na pratenikot Florovski, no}ta na 16 noemvri, pretsedatelot Trajkovski prisustvuva vo sobraniskata sala i go spodeluva poni`uvaweto so pratenicite Makedonci pri proglasuvaweto na usvojuvaweto na ustavnite amandmani.

Poni`uvaweto prodol`uva so uceni pri donesuvaweto na zakonite vrzani
so amandmanite, kako {to izjavi pra tenikot Pandev na 5 dekemvri vo vestite na "Telma". Kako {to izjavija pratenicite Qubisav Ivanov - Yingo: "Li~no jas se ~uvstvuvam navreden poradi ucenuvaweto" i Danilo Gligorovski: "Morkovot i stapot" na 6 dekemvri vo raspravata za Zakonot za lokalna samouprava, pri {to se vklu~uva i poni`uvaweto predizvikano poradi ucenata so "Donatorskata konferencija".

Na o~igled na celiot svet poni`uvaweto na makedonskiot narod prodol`uva. Vo dekemvri 2001 godina etni~koto ~istewe na Makedoncite, obmisleno od vrhovniot komandant Rexep Mejdani, prodol`uva preku grabe`i, preku nasilstva, kako oblici na golemoalbanskata agresija. Povredata na ~ovekovite prava za mene e pojdovnata to~ka vo temata agresorot Albanija.

Ako na mojot glas vrz osnova na normite za ~ovekovi prava za odbrana na imeto na Republika Makedonija se odzva Medlin Olbrajt, Kofi Anan, @ak [irak, Romano Prodi, Robert Badinter, Negovata ekselencija Oto fon Habzburg, za mene li~no voop{to ne e va`no dali }e se oglasat Mirka, Latas, "Zum", "Start", "Sitel", "Dnevnik", "Ve~er", A1 itn.

Me|utoa, i dvete temi, i temata za agresorot Albanija i temata za povredenite makedonski ~ove~ki prava se del od na{iot makedonski `ivot. Ako makedonskite novinari ne gi prifatat tie temi, tie naglaseno davaat znak deka se otu|eni od makedonskiot narod, od narodot {to se sobira kaj onie {atori pred Sobranieto i koj gi prifati moite temi i dade potpisi kon niv vo Sobranieto.

Na 5 dekemvri na "Kanal 5" novinarkata Mirka Velinovska go povtori nedostatokot od ovoj zapis. I se pridru`ija kolegite Nikola Mladenov, Sa{o Ordanovski, Branko Gerovski i Jadranka Kostova. Dali nivnata ignorancija }e trae beskrajno. Ili }e znaat da go pra{aat lord Roberson: "Po~ituvan lorde, dali Vi e poznata Deklaracijata na albanskiot Parlament od 9 mart 2001 godina so koja Albanija na Makedonija & objavi vojna? Ne e li navredlivo za eden narod, negovite pratenici da se ucenuvaat da pravat poni`uva~ki postapki pri glasaweto vo Parlamentot. Ne mislite li deka toj {to nekogo prisiluva da pravi poni`uva~ki postapki, eti~ki se simnuva pod svojot voobi~aen vrednosen standard? Po~ituvan lorde, dali Rexep Mejdani }e go ispora~ate pred Tribunalot vo Hag za genocidot nad Srbite na Kosovo i za etni~koto ~istewe na Makedoncite vo Republika Makedonija. Itn.".

Gospoda novinari, i ponatamu ste pred izborot: da gi ignorirate moite temi, kako i va{iot sodru`nik vo ignorancijata, gospodinot Boris Trajkovski, ili da ja izberete drugata opcija.

Ova mo`ebi e interesno da go pro~ita nekoj od Vladata za da vidi do kade vodi nivnata tolerantnost i nivnata politika kon [iptarite, a posebno vo posledniot mesec na ka~a~luk vo Polog.

Vo vrska so va{iot komentar za izlo`bata na Rodoljub Anastasov, ne zaboravete deka toj kako titov disident (probugarin) i poddr`uva~ na Van~o Mihajlov, be{e proteran vo sedumdesettite na Goli Otok nekolku godini. Koga jas zapo~nav da studiram na Akademijata za likovni umetnosti vo Skopje vo 1991 godina, toj kako profesor va`e{e za eden od najarogantnite kon site, a posebno kon negovite kolegi. Mnogu od niv napu{tija rabota poradi nego. Edna od niv be{e i prof. Ana Temkova. Situacijava dojde kako kapak za nego. Zatoa site majmuni od Parlamentot bea tamu.

Spored nekoi, postojat sedum svetski ~uda, no spored mene ima u{te 70 svetski ~uda. Del od niv }e gi opi{am vo ovoj napis.

Zarem ne e svetsko ~udo crkvata Vatikan dolga devet kilometri so 347 skali i 900 sobi. Zarem ne e ~udo statuata Artemida od umetnikot Fidije visoka 180 metri so 1.600 kg. zlato ili pak prstenot na kralicata Elizabeta Vtora so 105 karati zlato i u{te mnogu, mnogu ~uda. Zarem ne e ~udo kaj nas vo Makedonija za ovie 10 godini site tri vladi trgnati kon grabe` od istorisko zna~ewe. Zarem ne e ~udo, visoki funkcioneri da pqa~kaat te{ki germanski marki, dolari i da ne snosat nikakva odgovornost.

Koja e taa negova reforma? Dali e Solonova ili Perikleva. Pa gospoda, Solonovite reformi bile mnogu podobri od ovie negovite koi ~ekaat krediti od nekoja si Donatorska konferencija vo Brisel.

No, ponekoga{ se te{am i u{te sum pohrabar. Koga }e vidam nekoj na{ mo}nik so {e{ir i akt-~anta na ulica stoi i se yveri vo nekoj hotel da vleze, si velam, citiram: "I toj e ~ovek - jade, pie, ima svoj bog i svoj |avol i toj eden den }e legne vo rovkata zemja i }e go izedat crvite". A Qub~o i Trajkovski, telegrama so so~uvstvo, i ba{ im e gajle.

Tuku, {to da se pravi. Moe mislewe e deka treba site progresivni sili da se aktiviraat i da se progonat ovie filozofi, donatori i da se otvori pat za harmonija na onie koi se borat i koi se stabilizatori.

Na{iot ~ovek od ovie rezili stanuva romanti~ar-depresivec. Pa ne e ni{to ~udno {to mnogu romanti~ari rekle: "Neka zajde sonceto, pa da padne mrakot".

Najdobro e samite da si dadat ostavka, zatoa {to katalizatori ne ni trebaat.