"Do Nova godina o~ekuvame da nema zastoj vo isplatata na penziite. So ogled na finansiskata sostojba vo Fondot, o~ekuvame kusokot pari da bide nadomesten od Buxetot, za da nema problemi vo isplatata na penzii vo idnata godina", izjavi Qup~o Me{kov, direktor na Fondot.

Vo Sojuzot na penzionerite na Makedonija stravuvaat, no sepak se nadevaat deka i vo tekot na slednata godina penziite }e stasuvaat navreme.

S# pove}e se namaluva brojot na firmite {to redovno gi uplatuvaat pridonesite za penzisko i invalidsko osiguruvawe, velat vo Fondot, i dodavaat deka samo za izminatite deset meseci taa institucija ima nedostig od 306 milioni denari.

Na 13 dekemvri na carinskiot terminal vo Gevgelija, carinarnicite prona{le dvajca ma`i "spakuvani" vo plombiran kamion, {to od Turcija, preku Grcija i Makedonija, patuval za Kosovo, doznava vesnikot "Makedonija denes".

Dvajcata patnici vedna{ bile prijaveni vo policija, po {to natamo{nite aktivnosti gi prezelo MVR. Se pretpostavuva deka stanuva zbor za muxahedini koi prebegani od Al Kaeda planirale da se lociraat na Kosovo. Vo UVR Gevgelija velat deka nemaat informacii za vakov slu~aj, a isto taka i od MVR nema oficijalna potvrda za neobi~niot lov na gevgeliskite carinici.

Spored neoficijalni informacii, ovie patnici se smesteni vo nekoj od policiskite objekti, kade {to kako {to velat "im se utvrduva identitetot".

Vo hotelot "Molika" na Pelister se odr`a dvodneven seminar i prezentacija na Proektot "Konzervacija na planinata Pelister". Koordinator na Proektot e {vajcarskata Agencija za razvoj i sorabotka so sedi{te vo Bern i nevladinata ekolo{ka organizacija "Pronatura", isto taka od [vajcarija, koi go instaliraat ovoj Proekt so sredstva na Vladata na nivnata zemja vo iznos od 600.000 franci.

Krajna cel na ovoj Proekt, kako {to istakna Herbert [mit od [vajcarija, e formirawe na informativni centri na pove}e punktovi na Pelister koi }e raspolagaat so siot specifi~en materijal {to pretstavuva prirodno bogatstvo na Pelister, kako i kulturnoto nasledstvo vo manastirite i crkvite vo pelisterskite sela.

Po povod 100 godi{ninata od ra|aweto na Atanas Bliznakof, najgolemiot donator na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" vo Skopje, be{e odr`ana sednica na Fondacijata "Atanas Bliznakof". Na sednicata be{e istaknato deka imeto na ovoj donator so zlatni bukvi }e bide zapi{ano vo analite na istoriskiot raste` na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij", kako osnova~ i donator na Fondacijata "Atanas Blizanakof", od koja sekoja godina se stipendiraat talentirani, no lo{o situirani studenti.

"Vo narednata godina }e se inicira ulicata koja minuva do zgradata na Agencijata za iseleni{tvo da go nosi negovoto ime, dodeka vo kampusot na Univerzitetot }e bide postavena bista na ovoj donator", istakna rektorot Aleksandar An~evski, pretsedatel na ovaa Fondacija.

Na 18 dekemvri premierot Georgievski ja otvori prvata zdelka na Centralniot depozitar, so {to i oficijalno go ozna~i po~etokot na novata institucija.

Ovaa e posledna faza od reformata na platniot promet so koj se zaokru`uva tempoto za reformi {to si go postavi Vladata, izjavi Georgievski.

Ministerot Gruevski na Premierot simboli~no mu go predade prviot izvod od akcionerskata kniga za akcii {to se vo sopstvenost na Vladata. Georgievski i Gruevski go posetija i Centarot za plate`na karti~ka, koj s# u{te e vo podgotovka, a vo april idnata godina se o~ekuva promocija na prvata nacionalna plate`na karti~ka vo Makedonija.

Odbele`uvaweto na 80-godi{ninata od ra|aweto na golemiot makedonski kulturen deec Bla`e Koneski, ne e samo povod. tuku i pottik za idnite pokolenija da se borat protiv zlobnicite na makedonskiot jazik i kultura. Toj e kodifikator na sovremeniot makedonski jazik i afirmator na na{eto nau~no tvore{tvo, no istovremeno be{e poet koj dlaboko veruva{e i go po~ituva{e narodnoto tvore{tvo. Vo 1950 godina, zaedno so Krum To{ev go priredija prviot pravopisen re~nik na makedonskiot standarden jazik. Vo 1952/54 godina ja izdava Gramatikata na makedonskiot literaturen jazik, a vo 1961/65/66 objaven e tritomniot re~nik na makedonski jazik, ~ij redaktor e Koneski i koj pretstavuva celokupen makedonski leksi~ki fond na zborovi. Ova delo pretstavuva osnova za dopolnetoto izdanie na Pravopisot na makedonski literaturen jazik so pravopisen re~nik.