Albanci - ov~ari od Debarsko so svoite stada, vo poslednive godini s# pove}e se naseluvaat na pasi{tata vo Mariovo koe otsekoga{ bilo naseleno isklu~ivo so etni~ki Makedonci. Makedoncite se obidele prijatelski da razgovaraat so ov~arite, no tie velele deka nemaat ni{to zaedni~ko so Makedoncite i deka kontaktiraat samo so ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Marjan \or~ev.

Pod nego se pasi{tata i utrinite. Vo Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe pla}ame po 700 germanski marki godi{no za slobodno da si gi paseme ovcite. Odovde ne mo`e nitu Gospod da n# istera, ve}e sme starosedelci, zboruvale albanskite ov~ari.

Mariovci stravuvaat deka zasekoga{ }e gi zagubat bogatite pasi{ta i ekolo{ki ~istite sela, pa zatoa pobarale od Vladata pobrzo da go realizira Zakonot za denacionalizacija.

Vo intervju za vesnikot "Dnevnik" pretsedatelot na Ligata za demokratija, \or|i Marjanovi}, me|u drugoto veli deka "tretiot pat" nema da bide nitu lev, nitu desen, tuku vistinski gra|anski pat, po primerot na toa {to go imaat [vedska i Danska.

Na Makedonija & se potrebni ~esni lu|e {to }e gi interesira nacionalniot interes, a ne xebot. Kriterium za da se vleze vo na{ata opcija, ne e goleminata na partijata, tuku dali e ~ista, bez hipoteki i neizvalkana. Na Kongresot gi spomnav site onie koi nemale mo`nost da se izvalkaat, a toa, spored mene, se partiite na Makedoncite-muslimani, na Srbite, Turcite, Vlasite, Romite. Tuka bi mo`ela da vleze i LDP, pod uslov da se oslobodat od gravitaciskata sila na SDSM, kako i Socijalisti~kata partija, dokolku se oslobodi od nejziniot lider, Qubisav Ivanov-Yingo, veli Marjanovi}.

Evropskata unija ne planira odr`uvawe me|unarodna konferencija za Balkanot, odnosno za Makedonija, izjavile za "Dnevnik" diplomati vo Brisel. Tie velat deka idninata na zemjite od Jugoisto~na Evropa e vo EU i ottuka ovoj region ne treba da o~ekuva pozna~ajna strukturna poddr{ka od SAD. Fakt e deka zemji kako Grcija, Rusija, Germanija ili Jugoslavija se zalagaat za me|unarodna sredba za Balkanot. Me|utoa, spored izvori na "Dnevnik", ni ovie zemji ne razmisluvat za sredba na koja }e se nametnuvaat re{enija. Taa sredba, ako do nea voop{to dojde, e zamislena kako ishod i rezultat na cel eden srednoro~en, javen i transparenten proces.

Brojot na zavisnicite od heroin vo dr`avava e od 5.000 do 8.000, a me|u 20.000 i 30.000 gra|ani koristat drugi vidovi drogi, velat podatocite na MVR, na hospitalnata statistika i na Me|uop{tinskiot centar za socijalna rabota.

Polovina od registriranite korisnici na droga na vozrast od 18 do 25 godini se od Skopje, Kumanovo, Ohrid, Strumica i Tetovo. Poradi alarmantnata sostojba vo Skopje, gradskite sovetnici denovive odlu~ija Gradskoto koordinativno telo za borba protiv drogi da prodol`i da raboti kako postojano rabotno telo pri Sovetot na Gradot, a takvi tela da se formiraat i vo skopskite op{tini.

Doverbata na makedonskite gra|ani vo NATO raste, rejtingot na ovaa organizacija vo zemjava se zgolemuva, a visok e i brojot na gra|anite {to sakaat Makedonija da stane ~lenka na Alijansata. Me|u onie {to imaat pozitivno mislewe za NATO i za negovata uloga vo bezbednosta na Makedonija predni~at etni~kite Albanci, vrabotenite, gra|anite so povisok stepen na obrazovanie i onie na vozrast od 40 do 60 godini.

Ova se rezultatite od ispituvawata na javnoto mislewe {to gi sprovele Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa (ISPPI), agencijata Galup-Brima (GB) i Institutot za demokratija, solidarnost i civilno op{testvo (IDSCO) vo periodot od mart do noemvri godinava. Spored anketata na IDSCO od mart godinava, 55 otsto od anketiranite smetale deka bezbednosta na Makedonija se zgolemuva so pribli`uvaweto kon NATO.

Re{enieto na Ministerstvoto za obrazovanie da prestane da gi finansira osnovnite muzi~ki i baletski u~ili{ta, }e ostavi pogubni posledici za muzi~kata kultura vo Makedonija, smetaat na Fakultetot za muzi~ka umetnost.

Dr`avata mora da gi finansira ovie u~ili{ta, za{to inaku se naru{uva celata vertikala na muzi~koto obrazovanie, koe za da bide kompletno i profesionalno, mora da po~ne na rana vozrast, veli dekanot na FMU, Goce Kolarovski.