MAKEDONEC U^ESTVUVAL VO OTKRIVAWETO NA AMERIKA OD HRISTIFOR KOLUMBO

A, sega da pomineme na izvadoci od dokumentite {to gi prenesuva Ivan Mazov, zaedno so kus pregled na istoriskite nastani vo vrska so nastanite okolu otkrivaweto na Amerika, kako i so nekoi moi razmisluvawa.

Najnapred }e po~neme so kusiot hronolo{ki pregled okolu otkrivaweto na Amerika - nastan {to ja promeni istorijata na ~ove{tvoto. Najzaslu`en za ova e poznatiot moreplovec Hristifor Kolumbo. Pretpostavuvam deka, glavno poradi nedovolna informiranost, nekoi lu|e smetaat deka Kolumbo bil [panec, no toa ne e to~no. Hristifor Kolumbo bil roden Italijanec. Se rodil vo Xenova vo 1451 godina. U{te kako mlad mu pomagal na svojot tatko, koj bil trgovec. Taka zapo~nala negovata kariera i kako moreplovec. Poradi rabotata na svojot tatko, Hristifor ~esto patuval po more za da trguva. Interesno e toa {to vo 1475 godina Hristifor Kolumbo vplovil i vo vodite na Egejsko More, poto~no okolu ostrovot Hios, {to se nao|a samo nekolku stotici kilometri od makedonskiot breg. Vo 1476 godina Kolumbo patuval i za Anglija, no blizu bregot na Portugalija negoviot brod bil napadnat i ograben od strana na pirati. Toga{ Hristifor se preselil vo Portugalija, kade prethodno `iveel negoviot brat Bartolomej. Vo 1479 godina Hristifor se o`enil za }erkata na guvernerot na ostrovot Porto Santo. Vo 1480 godina mu se rodil sinot Diego, a podocna negovata sopruga po~inala.

Hristifor Kolumbo

Prou~uvaj}i gi geografskite karti i analiziraj}i go svoeto iskustvo kako moreplovec, Hristifor Kolumbo do{ol do zaklu~ok deka svetot ne e tolku golem kako {to e pretstaven na kartite i deka ako pojde na zapad, pobrgu }e stigne do Indija, otkolku ako pojde kon istok. Vo 1484 godina toj mu ja pretstavil ovaa svoja teorija na portugalskiot kral, baraj}i od nego da finansira edna vakva ekspedicija preku Atlanskiot Okean. No, kralot (po nagovor od Kralskiot sovet) go odbil ovoj predlog, a osven toa najdobrite portugalski brodovi ve}e se nao|ale na pat okolu Afrika. Po ova Hristifor Kolumbo se preselil vo [panija. Tamu bil poznat pod imeto Kristobal Kolon i kako takov ostanal zapi{an vo toga{nite {panski dokumenti. Vo [panija Kolumbo (koj ve}e bil vdovec) ja zapoznal i Beatris, koja mu stanala qubovnica i koja mu go rodila vtoriot sin Ferdinand. Kolumbo i natamu bil opsednat so svojot plan za patuvawe kon zapad i istiot & go pretstavil na kralicata Izabela Prva od Kastilija. Pritoa Kolumbo dobil poddr{ka i od nekolku mo{ne ugledni lu|e vo [panija. No, otprvin i vo [panija negoviot plan bil odbien. Kolumbo prodol`il da insistira na ostvaruvawe na planot i da nao|a svoi novi poddr`uva~i. Kone~no vo 1492 godina `elbata mu se ispolnila. Negoviot plan bil prifaten i odobren. Kralot na Kastilija Ferdinand Petti i kralicata Izabela se soglasile da ja finansiraat negovata ekspedicija za pronao|awe nov pat za Indija. Bil potpi{an dogovor spored koj bilo predvideno Kolumbo da bide proglasen za vicekral na site novi teritorii {to }e gi otkrie i da dobie edna desetina od site blagorodni metali {to ottamu }e gi donese.

Na treti avgust 1492 godina trgnala prvata ekspedicija na ~elo so Hristifor Kolumbo. Ekspedicijata bila sostavena od tri broda, koi gi nosele imiwata "Santa Marija" (koj bil najgolem so okolu 30 m. dol`ina), potoa "Pinta" i "Nina" (so po okolu 15 m. dol`ina). Se smeta deka ekipa`ot na trite broda go so~inuvale vkupno okolu 90 lu|e. Na 12 oktomvri istata godina, ~lenovite na ekipa`ot go videle prviot breg na amerikanskiot kontinent. Toa bile dene{nite ostrovi Bahami. Tamu Kolumbo se istovaril i gi proglasil tie ostrovi za sopstvenost na [panija. Slednite nedeli Kolumbo go prodol`il patuvaweto i se istovaril na dene{niot ostrov Kuba, koj go narekol "Huana" vo ~est na {panskata princeza. Podocna se istovaril i na ostvorot na koj denes se nao|aat dr`avite Haiti i Dominikanskata Republika. Toga{ Kolumbo veruval deka tie zemji se del od Azija. Na ostrovot kade denes se nao|aat Haiti i Dominikanskata Republika Kolumbo izgradil logor, t.e. utvrduvawe, koe go narekol La Navidad. Tamu ostavil ~etiriesetina svoi vooru`eni mornari, a toj se vratil vo [panija. Toa bilo vo 1493 godina.

Vo [panija Kolumbo bil do~ekan so golemi po~esti i za kuso vreme dostignal ogromna slava. Mu bila dodelena po~esnata titula "Admiral", a dobil i materijalni povlastuvawa. Vo septemvri istata godina povtorno trgnal za Amerika, no ovojpat so sedumnaeset brodovi i so okolu 1500 lu|e. Ekspedicijata se istovarila na ostrovite Dominika, Gvadalupe i Antikva, a stignala i do dene{en Portoriko. Na 27 noemvri, ekspedicijata stignala i vo logorot Navidad, {to prethodnata godina Kolumbo go ostavil, zaedno so ~etiriesetina svoi mornari. No, logorot odamna bil uni{ten, a od mornarite ne sretnale nikogo. Tamu Kolumbo osnoval nova naselba. Proletta 1494 godina ekspedicijata stignala i do Kuba, za koja Kolumbo smetal deka e del od kontinentot Azija, a ne deka e ostrov.

Iako bile voglavno toplo pre~ekuvani od domorodcite, ~lenovite na posadata na Kolumbo surovo se odnesuvale kon niv, poradi {to do{lo do sudiri. Vo 1495 godina vo edna bitka domorodcite bile porazeni, a mnozina od niv bile zarobeni i odneseni vo Evropa, kade bile prodadeni kako robovi. Vo 1498 godina Kolumbo po tret pat trgnal za Amerika, pri {to stignal do dene{en Trinidad i do teritorijata na dene{na Venecuela. Toga{ za prv pat toj zapi{al deka otkril "Nov svet", dotoga{ nepoznat za evropjanite. No, toga{ Kolumbo bil nakleveten deka pravi ne~esni raboti vo odnos na {panskata monarhija, poradi {to bil uapsen (zaedno so svojot brat) i bil vraten vo [panija. Tamu bila otkriena gre{kata i toj bil osloboden. Vo 1502 godina Kolumbo po ~etvrti pat oti{ol za Amerika. Toga{ stignal do bregovite na dene{nite dr`avi Honduras i Panama. Po vra}aweto vo [panija, Kolumbo se razbolel i po~inal na 20 maj 1506 godina.

Vo vrska so temava za Makedonecot {to u~estvuval vo prvata ekspedicija na Hristifor Kolumbo (koga toj prakti~no za prv pat do{ol vo dopir so Amerika), vo prodol`enie }e citirame izvadoci od dokumentite objaveni vo spomenatiot trud na na{iot pisatel Ivan Mazov.

Kako {to prethodno spomnavme, Ivan Mazov otkril tri dokumenti od 15 vek, vo koi e spomnato deka vo prvata ekspedicija na Kolumbo imalo i eden ohri|anec. Dokumentite vsu{nost pretstavuvaat privatni pisma napi{ani od francuskata grofica Mari-Madlen San @ozef de Poason, koja bila sovremenik na tie nastani. Taa bila sopruga na ~e{kiot kastelan Vitaslav Galas, so kogo vo periodot od 1491 do 1509 godina, prestojuvala na dvorot na {panskite vladeteli Ferdinand i Izabela, t.e. na vladetelite koi gi finansirale patuvawata na Hristifor Kolumbo za Amerika. Mari-Madlen San @ozef de Poason vo toa vreme se dopi{uvala so svojata bratu~etka od Pariz, vojvotkata O'Konel. Kako dvorjanka na [panskiot dvor, groficata Mari-Madlen na svojata bratu~etka & pi{uvala za seto ona {to toga{ se slu~uvalo vo [panija, vklu~uvaj}i go i otkrivaweto na Amerika od strana na Kolumbo. Vo vremeto koga Ivan Mazov go vr{el svoeto istra`uvawe, pismata {to gi pi{uvala groficata Mari-Madlen bile vo sopstvenost na toga{niot `itel na ^ehoslova~ka po ime Kramari~.

Vo tri svoi pisma groficata Mari-Madlen pi{uva za nekoj mornar po ime "Drahan da Lihnida", koj bil ~len na ekipa`ot na Kolumboviot brod "Pinta". Vsu{nost toj bil topxija na brodot. Za prv pat groficata go spomenuva "Drahan" vo svoeto pismo od 25 april 1493 godina. Vo ova pismo taa najprvin pi{uva za po~estite i za odlikuvawata {to gi primil Kolumbo (vo pismoto nare~en Kristobal Kolon, spored {panskata varijanta na negovoto ime) za vreme na svojot priem kaj {panskite kral i kralica. Pritoa Mari-Madlen pi{uva:

"Kralot i kralicata vo Kala Anka go primija Kristobal Kolon, koj se vrati po 224-dnevnoto najsmelo plovewe vo istorijata na ~ove{tvoto i go zasipaa so po~esti zatoa {to Kristobal Kolon ubedlivo i slikovito go opi{a i oceni svoeto golemo plovewe".

Vo prodol`enie taa pi{uva deka Kolumbo bil udostoen so titulata "Admiral i vicekral na novootkrienite zemji". Potoa groficata pi{uva deka taa i nejziniot soprug li~no se zapoznale so Hristifor Kolumbo vo dvorecot d'Akosta. Vo vrska so ova taa pi{uva:

"Site nie se raspra{uvavme za pohodot, za nepoznatite zemji, a potoa i za mornarite {to bile ostaveni vo la Ispawola (Amerika, z.m.)".