"Republika Makedonija"?
Me|unarodnata krizna grupa predlo`i sporot za imeto na dr`avava da bide re{eno so upotreba na ustavnoto ime Republika Makedonija na latinica vo OON, a Grcija }e mo`e da go koristi nazivot "Gorna Makedonija".
Me|utoa, pokraj vakvoto neprifatlivo re{enie za RM, me|u drugoto, se nametnuva Republika Makedonija "da gi po~ituva i da gi ~uva nasledstvata na gr~kata tradicija vo ramkite na svojata teritorija".
Makedonska himna - 60 godini
Sobraniskata Komisija za odbele`uvawe godi{nini na zna~ajni nastani i li~nosti, odlu~i na 21 ovoj mesec da ja odbele`i 60-godi{ninata od prvoto ispolnuvawe na makedonskata himna "Denes nad Makedonija se ra|a".
Komisijata donese odluka godi{ninata da se odbele`i vo Struga, poradi toa {to dene{nata himna, toga{ kako sve~ena pesna, bila prvpat ispeana na 31 dekemvri vo Struga od mladite stru{ki revolucioneri. Avtor na tekstot e pisatelot Vlado Maleski.
Haxirexa i balistite
Pretsedatelot na Nacional-demokratskata partija na Albancite vo Makedonija, Kastriot Haxirexa, odr`a izborno konstitutivno sobranie na razgranokot vo Ki~evo kade istakna:
"Albanskiot narod ne treba da go zaborava ehoto na nacionalisti~koto dvi`ewe na Balistite i na albanskite nacionaldemokrati. Patot {to tie ni go trasiraa n# pravi heroi i nie treba da prodol`ime po nego".
Na ova sobranie prisustvuva{e i porane{niot komandant na OVK od Ka~anik, Xabit @arku.
Potpretsedatelot na ovaa partija, Fadiq Bajrami, izjavi oti vo poslednite deset godini ne e realizirano ni{to {to e vo interes na Albancite i oti poradi toa Osloboditelnata nacionalna armija go krenala "albanskoto vostanie".
Putin nezainteresiran za istorijata
Ruskiot pretsedatel Vladimir Putin, spored gr~kite mediumi, ne bil premnogu zainteresiran za lekcijata po istorija {to gr~kiot pretsedatel Kostis Stefanopulos mu ja odr`al vo Kutle{, javi Beta.
Putin pri krajot na svojata trodnevna poseta na Grcija treba{e da go poseti manastirskiot kompleks Sveta Gora kade {to za nego be{e podgotven pre~ek dostoen za ruskite carevi. No, poradi lo{oto vreme ovaa poseta bila otka`ana, a doma}inot Stefanopulos re{il namesto vo Sveta Gora da go odnese Putin vo Kutle{, da go vidi grobot na Filip
II Makedonski, tatkoto na Aleksandar Makedonski. Pri posetata na grobot, Stefanopulos po~nal da mu objasnuva na Putin kako "skopjanite", navodno, go ukrale {esnaesetzra~noto sonce od pogrebniot kov~eg na Filip i go stavile na svoeto zname. No, Putin samo odmavnal so glavata.Makedonska posada go preleta Atlantikot
Za prvpat vo istorijata na na{eto vozduhoplovstvo, ekipa` od makedonski piloti i tehni~ari so avion od tipot MD-83 (DC-9-83 super) iznajmen od kompanijata "Avioimpeks" go preleta Atlantskiot Okean.
Ovoj ekipa` preletal vkupno 12.305 kilometri za 19 ~asa i 11 minuti. Patuvaweto po~na na 29 noemvri so pretpoletniot pregled na avionot na aerodromot Petrovec. Prva destinacija be{e [enon, Irska, od kade {to prodol`ile kon gradot Keflavik na Island. Ottamu poletale preku Atlantskiot Okean. Patekata na letot gi vodela pokraj Grenland, preku poluostrovot Labrador i po let od pet ~asa i 45 minuti sletale na aerodromot vo gradot Bangor vo amerikanskata sojuzna dr`ava Mejn.
"Od tuka poletavme kon Feniks kade {to sletavme po {est ~asa i 35 minuti let. Po sletuvaweto si ~estitavme me|u sebe - stanavme prvata makedonska posada koja go preletala Atlantskiot Okean", veli Mitre Aritonoski, eden od ~lenovite na ekipa`ot.
Germanska ponuda za aerodromite
Germanski "Zender" naskoro treba da ja dostavi svojata ponuda
za koncesija za skopskoto vozduhoplovno pristani{te, bidej}i kako {to
doznavame, germanskiot investitor ve}e obezbedil pet kompanii koi se
zanimavaat so odr`uvawe na aerodromi (hendleri), od koi makedonskiot
pregovara~ki tim treba da ja izbere najpogodnata.
Kako {to ve}e be{e najaveno, koncesijata }e trae najmnogu 20 godini i so site napraveni izmeni vo prvi~niot proekt, najprifatlivat iznos za prioritetnata rekonstrukcija na aerodromot iznesuva okolu 30 milioni evra, {to e pove}e od edna tretina od iznosot na kreditot od okolu 80 milioni evra, koj minatata godina prethodnoto rakovodstvo na JPAU "Makedonija" go predlo`i za izvedba na rekonstrukcijata.
Makedonskata strana razmisluva zaedno so skopskiot Aerodrom pod istite uslovi vo paket da go ponudi i ohridskiot Aerodrom.
Pre~istitelni stanici za otpadni vodi
Me|unarodniot centar za prirodni resursi (ICERD), so pomo{ na Fondot za `ivotna sredina, doniral okolu dva miliona dolari za izgradba na tri pre~istitelni stanici za otpadni vodi.
Prvata pre~istitelna lokacija e izgradena vo Op{tina Labuni{ta i vo po~etokot na januari bi trebalo da bide pu{tena vo upotreba. Temelite na vtorata vakva stanica se postaveni kraj Prespanskoto Ezero, vo blizina na bolnicata za respiratorni bolesti vo Ote{evo. Za treta lokacija donatorite s# u{te nemaat re{eno, no od Fondot za `ivotna sredina velat deka vo Makedonija postojat nekolku potencijalni lokacii.