[trajk so glad pred Parlamentot
Trinaesetgodi{nata Olimpija Hristova, koja podocna be{e zameneta od nejziniot tatko Mirko Hristov, zaedno so @arko Jordanoski, Nikola Stojanov i Marjan Zafirov, na munus 10 stepeni Celziusovi, revoltirani od zapaluvaweto na crkvata "Sv. \or|ija" vo selo Golema Re~ica - Tetovsko i poradi sevkupnata erozija na makedonskiot narod i negovata dr`ava, {trajkuvaat so glad pred makedonskiot Parlament.
Hristovi i Jordanoski go povikaa narodot vo rok od 48 ~asa da dojde pred Sobranieto i sam da si ja zeme vlasta vo svoi race. Jordanoski veli deka {trajkot so glad }e trae s# dodeka ne dojde do duhovno obedinuvawe na makedonskiot narod i s# dodeka gra|anite od zemjava ne dojdat pred Sobranieto i ne poka`at deka ja razbrale porakata.
Lokalnata samouprava vo }orsokak
Prviot den od rabotata na me{ovitiot ekspertski tim sostaven od doma{ni i stranski stru~waci koi rabotat na usoglasuvawe na stavovite okolu vrateniot Predlog-zakon za lokalna samouprava mina bez rezultati. I natamu ostanuvaat sporni pra{awata okolu nadle`nostite na lokalnata samouprava vo primarnata zdravstvena za{tita, osnovnoto i sredno obrazovanie i okolu formiraweto na zaedni~ki regionalni administracii.
Ponudenata forma na Predlog-zakonot ne pomina kaj makedonskite pratenici koi se obidoa so amandmani da interveniraat vo tekstot na {to reagiraa albanskite politi~ki pretstavnici, koi pobaraa da bidat povle~eni amandmanite na pratenicite od SDSM i VMRO- DPMNE.
Alternativcite izlegoa od Alternativata
Savo Klimovski, Stole Popov, Radomir Karangeleski, Nikola Jovanov i Qup~o Anu{ev go napu{tija Cile i od zav~era, kako {to soop{tija, }e dejstvuvaat kako nezavisna prateni~ka grupa vo makedonskiot Parlament.
Nivnoto obrazlo`enie e deka ne se zadovolni od razvojot na demokratijata vo dr`avava i vo Demokratska alternativa, pa zatoa ja napu{taat partijata na Tupurkovski.
Otvoreno pra{aweto za jazikot
Noviot makedonski minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, vo intervju za Bugarskoto nacionalno radio istakna: "Vo dvostranite bugarsko-makedonski odnosi s# u{te ostanuva otvoreno pra{aweto za jazikot".
Ovoj negov stav toj podetalno ne go obrazlo`i, ocenuvaj}i ja ulogata na Bugarija na Balkanot kako mnogu va`na. Jazi~niot spor me|u Makedonija i Bugarija be{e simnat od dneven red pred tri godini, koga vo Sofija be{e potpi{ana spogodba me|u premierot Georgievski i toga{niot negov kolega od Bugarija, Kostov. So potpi{uvaweto na Spogodbata se smeta{e deka ovoj problem kone~no e re{en, iako Bugarija makedonskiot jazik go prizna samo kako ustavna kategorija, kako ne{to {to go sodr`i makedonskiot Ustav, a ne kako realnost {to postoi.
Trebo{ - skapa avantura
Za akcijata kaj Trebo{, jas kako minister, a i General{tabot na ARM,
bevme izolirani pove}e ~asovi. Zatoa rekov deka taa akcija e avantura {to
}e n# ~ini skapo. Doprva }e se doka`uva deka vo ovaa vojna ima mnogu la`ni
sudiri, namesteni `rtvi i sorabotka me|u ekstremistite i aktuelnata vlast.
Vo nea, me|u drugite, u~estvuvaa istite akteri {to pukaa i ubivaa na
Spored nego, ~udno e {to po nekolkudnevni najavi deka na{ata policija }e vleze vo Nepro{teno, tokmu toga{ da naletaat sedumte komandanti na ONA za da bidat uapseni.
Taa akcija be{e u{te eden obid protiv izglasuvaweto na ustavnite promeni. MANU samo & dade avtorstvo na idejata za podelba na Makedonija. SDSM vleze vo vlasta za da ja spre~i taa podelba i da se izbegne gra|anska vojna, oti dotoga{ VMRO-DPMNE postojano bara{e da se vovede voena sostojba, koja }e dovede{e do krvoprolevawe, istakna Bu~kovski.
Ingerenciite na Pretsedatelot
Poslednive meseci, zgolemuvaweto na ingerenciite na aktuelniot pretsedatel Boris Trajkovski se odviva neformalno, preku politi~ki manevri povrzani so sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor. Politi~kiot sistem vo zemjava tivko tranzitira od parlamentarna demokratija kon neformalen pretsedatelski sistem, predupreduvaat pravni eksperti vo zemjava.
Takvi poraki doa|aat, pred s#, od sedi{tata na EU i na NATO vo Brisel. Visokiot komesar na EU, Havier Solana, i generalniot sekretar na NATO, Xorx Robertson, otvoreno pobaraa od site makedonski politi~ari bez ogled na poziciite vo Vladata ili nadvor od nea, da zastanat zad Pretsedatelot i da sorabotuvaat so nego.