SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

MAKEDONCITE INSPIRACIJA ZA SVETSKI NAJPOZNATITE UMETNICI

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Makedoncite se na{le vo delata na Mikelanxelo, Verokio, Veroneze, Brojgel, Lebrun, Reni i brojni drugi svetski poznati umetnici.
  • I ovojpat najeksploatirani se likovite na Aleksandar Makedonski i Kleopatra Sedma!

Prodol`uvame so elabo-rirawe na temata za zastapenosta na Makedoncite vo stranskite likovni i vajarski dela.

Da ja spomneme i minijaturata pod naslov "Prikaznata za Aleksandar Veliki", izrabotena na pergament nekade pome|u 1450 i 1490 godina, koja denes se ~uva vo Nacionalnata biblioteka vo Pariz. Se smeta deka avtorot e Holan|anec.

Aleksandar e pretstaven i na srednovekovnata flamanska ilustracija pod naslov "Ra|aweto na Aleksandar", koja se nao|a vo rakopisot "Delata na Aleksandar Veliki". Kako avtor na ova umetni~ko delo e potpi{ana "Rabotilnicata na majstorot @ardin". Ovaa ilustracija se smeta deka e nastanata nekade pome|u 1468 i 1475 godina. I na nea likovite i ambientot se srednovekovni. Ilustracijata denes se ~uva vo muzejot na X. Pol Geti (The J. Paul Getty Museum) vo Los Anxeles, Kalifornija (SAD).

Semejstvoto na Darie pred Aleksandar od Paolo Veroneze (1528-1588)

Portret na Kleopatra Sedma od slavniot Mikelanxelo (1475-1564)

Srednovekovni ilustracii za Aleksandar Makedonski imalo i vo Katalonija ([panija). Poznata e minijaturata na koja se naslikani Aleksandar Makedonski i Darie na kowi kako se borat pome|u sebe. Ovaa minijatura (so dimenzii 60 h 60 mm.) bila naslikana vo Trebnikot na Martin od Aragonija vo 15 vek, a denes se ~uva vo Nacionalnata biblioteka na Francija.

Da ja spomneme i srednovekovnata ilustracija pod naslov "Aleksandar Veliki na smrtnata postela" (Boulogne-sur-Mer BM 131, f. 105 bis verso, detail of bottom border: Vincent of Beauvais, Speculum historiale: "Alexander the Great on his deathbed"). I ovde figurite se oble~eni vo srednovekovna obleka.

FIGURI VO SREDNOVEKOVNA OBLEKA

Kompozicija pod naslov "Semejstvoto na Darie pred Aleksandar" (The family of Darius before Alexander) naslikal poznatiot italijanski renesansen slikar i eden od najgolemite majstori na Venecijanskata {kola Paolo Veroneze (Paolo Veronese), koj `iveel od 1528 do 1588 godina.

Reljef so likot na Aleksandar Makedonski izvajal i Andrea del Verokio (Andrea del Verrocchio), koj `iveel od 1435 godina do 1488 godina. Toj e poznat skulptor i slikar od periodot na ranata renesansa. Svojot reljef pod naslov "Aleksandar Veliki" Verokio go napravil vo mermer nekade pome|u 1483 i 1485 godina.

Portret na Kleopatra Sedma izrabotil i eden od najslavnite slikari na site vremiwa Mikelanxelo Buonaroti (1475 - 1564). Stanuva zbor za portret izraboten so jaglen nekade okolu 1530 godina. Ovoj crte` Mikelanxelo mu go dal kako podarok na eden svoj prijatel. Na nego Kleopatra e pretstavena kako sredove~na `ena.

Gvido Reni: Kleopatra (okolu 1635 do 1640 godina), maslo, 122h96 sm.(Palazzo Pitti, Florence).

Bronzena bista na Filip II od skulptorot Popmeo Leoni (Museo del Prado Madrid).

Prikaznata za Aleksandar Veliki, minijatura na pergament (okolu 1450 do 1490 godina) od avtor za koj se smeta deka bil Holan|anec.

Edno od najpoznatite remek-dela, vo koi e pretstavena bitkata na Aleksandar Makedonski protiv Darie kaj mestoto Is e naslikano od poznatiot germanski slikar Albreht Altdorfer (Albrecht Altdorfer). Ovoj slikar se rodil okolu 1480 godina, a po~inal vo 1538 godina. Toj se smeta za prviot pejza`ist vo zapadnoto slikarstvo. Negovite kompozicii se karakteriziraat so imaginacija, dramatizam, pa duri i so fantastika. Vo 1529 godina go naslikal svoeto najpoznato delo pod naslov: "Bitkata pome|u Aleksandar i Darie kaj Is". Na slikata se pretstaveni iljadnici mali figuri vo div pejza`, kako se borat vo `estoka bitka, gledana od viso~ina. Interesno e {to, iako se znae deka Is se nao|a vo dene{na Turcija, vo pozadinata na pejza`ot se gledaat tipi~ni predeli od Alpite i germanski gradovi. Slikata e naslikana na drvo so dimenzii 158,4 h 120,3 sm. Denes se ~uva vo Pinakotekata vo Minhen.

Skulptura na Filip Vtori Makedonski nekade okolu 1550 godina izrabotil italijanskiot skulptor Pompeo Leoni (Pompeo Leoni). Ova delo denes se ~uva vo muzejot Prado vo Madrid.

Na krajot od 16 vek vo Makedonija prestojuval italijanskiot patepisec i slikar ^ezare Ve~eli (Cesare Vecelli), koj bil u~enik na slavniot Ticijan. Za vreme na svojata poseta toj napravil nekolku crte`i na makedonski `eni i devojki oble~eni vo toga{nata nosija. Poznati se negovite crte`i na "Bogata devojka od Makedonija", potoa "Nevesta od Solun" i "Ugledna doma}inka od Makedonija". Ovie crte`i Ve~eli gi izrabotil vo 1588 godina, a gi objavil vo svojot patepis vo 1590 godina (Cesare Vecelli: "Degli habiti antichi e moderni di divese parti del mondo", 1590; preobjaveno vo Pariz, 1860 godina, izdanie koe denes se nao|a vo Kongresnata biblioteka vo Va{ington so signatura GT513.V42 II, cit. spored: Aleksandar Matkovski: "Makedonija vo delata na stranskite patepisci 1371 -1777", Skopje, 1991 god.).

PRETSTAVATA NA KLEOPATRA SEDMA

Kompozicija pod naslov "Bitkata kaj Is" naslikal i svetski poznatiot flamanski slikar Jan Brojgel (Jan Brueghel), koj `iveel od 1568 do 1625 godina. Kompozicijata toj ja naslikal vo 1602 godina.

Da ja spomneme i pretstavata na Kleopatra Sedma, izrabotena vo maslo od italijanskiot slikar Amadeo Morandori (Amadeo Morandorri) od okolu 1621 ili 1622 godina.

Kompozicija pod naslov "Smrtta na Kleopatra" naslikal germanskiot slikar Lis (Liss), koj glavno rabotel vo Italija vo 17 vek. Kompozicijata e rabotena vo maslo i e naslikana nekade pome|u 1622 i 1624 godina. Denes se ~uva vo Pinakotekata vo Minhen.

Kleopatra ja naslikal i italijanskiot slikar Masimo Stancione (Massimo Stanzione), nekade okolu 1630 godina. Slikata denes se ~uva vo Ermita`.

Kleopatra vo maslo ja naslikal i poznatiot italijanski slikar od epohata na barokot Gvido Reni (Guido Reni), koj `iveel od 1575 do 1642 godina. Slikata e naslikana nekade pome|u 1635 i 1640 godina.

Vo 1669 godina kompozicija vo maslo pod naslov "Veselbata na Antonie i Kleopatra" naslikal i @an de Brej (Jan de Bray). Ovaa kompozicija denes se ~uva vo Umetni~kata galerija vo Wu Hem{ir.

Slika so nastani od `ivotot na Aleksandar Makedonski naslikal i poznatiot francuski slikar [arl Lebrun (Charles Lebrun). Se rodil vo 1619 godina i bil eden od najpoznatite umetnici za vreme na vladeeweto na Luj ^etirinaesetti. Toj bil u~enik na slavniot slikar Nikola Pusen i potpadnal pod vlijanieto na klasicizmot. Po~inal vo 1690 godina. Vo 1673 godina ja naslikal kompozicijata "Aleksandar i Por". Avtor e i na kompozicijata na koja e pretstaveno semejstvoto na Darie pred Aleksandar Makedonski, za koja e izrabotena i na edna tapiserija. Od istiot slikar e naslikana i kompozicijata "Aleksandar vo Vavilon", koja denes se ~uva vo Luvr.