Da se potsetime: 28.4. 2001, mesnost Brezovica - [ar Planina. Patot s. Selce - s. Vejce, Tetovsko, 17:45 ~asot. Masakr vo Vejce. Osum pripadnici na makedonskite bezbednosni sili. ^etvorica pripadnici od Armijata na RM i ~etvorica pripadnici od policiskite sili na MVR na najsvirep i najsurov na~in gi izgubija svoite skapoceni `ivoti. Pome|u niv ~etvorica bitol~ani (Marjan Bo`inovski, Kire Kostadinovski, Bo{ko Najdovski i Il~e Stojanovski), dvajca skopjani (Robert Petkovski i Igor Kosteski), od Kumanovo (Boban Trajkovski) i eden od Makedonska Kamenica (Mile Janevski). Vedna{ potoa vo Bitola nastapi demolirawe na imotot na Albancite i na Makedoncite so islamska veroispoved, a kako motiv se javi tokmu toj masakr!

Masakrot go vide i Kolin Pauel preku fotografii dadeni od pretsedatelot na RM. A, go vidovme i nie preku globalnata mre`a - Internet. I toa ne be{e krajot!

Da se potsetime: 06.6. 2001 - ve~erni ~asovi, s. Gajre, Tetovsko, [ar Planina. Pet mladi `ivoti povtorno zgasnaa. Me|u niv, trojca bitol~ani (Blagoj~e Siljanovski - Xuxeto, Vlatko Milenkoski i Pece Mati~evski). Zaginaa isto taka eden tetov~anec (Isak Rufati) i eden strumi~anec (Koqo Kitanov). Povtorno nastapija besot, kr{eweto, demoliraweto. Na site tie slava im i neka im bide lesna zemjata!

Da se potsetime: Vedna{ po ovie slu~uvawa Bitola se zavi vo crno i vo `alost. Nema{e muzika. Pusto. Bitola so po~it gi isprati nivnite sogra|ani do nivnite ve~ni domovi. No, kako {to denovite doa|aa, po~itta nekako ja snemuva{e.

Vo vremeto na komemoracija, po povod smrtta na ~etirite mladi bitol~ani, eden sogra|anin od Bitola dade predlog ~etiri, a potoa i pet ulici od ovoj grad, da se prekrstat po imiwata na zaginatite bitol~ani. Be{e spomenat i spomenik, no s# u{te ni{to od toa!

Pominaa devet meseci od tie slu~uvawa, no s# u{te vo Bitola nema ulica koja go nosi imeto i prezimeto na eden od zaginatite bitol~ani.

Ve}e vidovme deka Sobranieto na RM gi prifati ustavnite promeni. A, bitolskiot Sovet?! [to napravi toj? Kade se bitolskite sovetnici od op{tinskiot Sovet koi tolku mnogu se zalagaa za seto toa? Vidlivi rezultati od seto toa nema!

Veruvam deka sekoj onoj {to }e veti ne{to dokolku e dostoen na svojot zbor (vo bitolskiot Sovet seto toa be{e ednoglasno usoveno), istoto treba i da se ispolni. Da ne dozvolime da gi zaboravime na{ite sogra|ani {to ni ovozmo`ija s# u{te nekako da `iveeme vo ovaa na{a zemja, onie koi{to gi dadoa svoite `ivoti za nas i za site gra|ani na R. Makedonija.

Quo vadis homines

Kade odi{, kade talka{ i od kogo strada{ ~oveku. S# mi e jasno, znae{ li od kogo? Od ovie gafovi- lideri. So sve}a vo racete narodot gi slu{a{e nivnite prazni vetuvawa, duri sega sme{ni frazi i budala{tini. Se natovarija so marki, dolari, evra i sega se pravat gambisti. Nosat crna obleka, demek im e `al za narodot ili pak za dr`avata koja tone vo ambis.

A, sega vikaj i skandiraj: Qub~o vojvoda, Qub~o Vojvoda?! Toj Georgievski {to ve stavi vo zabluda deka }e ja izbrka ~umata od ovaa `alna i vekovna istoriska Makedonija. Te stavi vo jama na socijala, ste~aj, a sega vratata ti ja zatvora, i pokaj vetuvawata deka vratite sekomu i sekoga{ }e mu bidat otvoreni.

Toj pu{ta{e lenti kako ~umata }e ja izbrka od `alna Makedonija. Sega ima i negova lenta Qub~o Vojvodata. Kreni ja armijata da ja spasime Makedonija. A, toj mol~i mrtov kako zemja i laden kako kamen. Zo{to? Mu gi napolnija xepovite so germanski marki?! Kakva metafora na `ivotot? Kakov paradoks na `ivotot?

Da ne se slu~e{e pogubuvaweto na desette vojnici vo Karpalak nema{e namera da go zavr{i Ramkovniot dogovor. Trajkovski toga{ svika sovet za bezbednost i ispra}a{e so~uvstvo do semejstvata na zaginatite. Demek mu bilo `al.

Go sovetuvaat posrednicite Solana, Perdju, Leotar. A, Solana e [panec koj ima svoja industrija za pa{teti od ludi kravi.

[to napravi Perdju vo Bosna? Ni{to! Omorska pe{tera na smrtta. Kako nie da nemame eksperti po pravo. Zarem Mirjana An~eska ne e ekspert po pravo. Badinter doa|a i prvo ni ka`uva deka Ustavot ni e dobar, a so vtoroto doa|awe tvrdi deka Ramkovniot dogovor e podobar. Od prosta reprodukcija napravi u{te poprosta i ni{to ne pro{iri i op{iri.

Parite se nivno maj~ino mleko, a narodot e sertifikat, kade {to obespraveniot, deprimiraniot, frustriraniot, nema da stapne nikoga{ na rejtingot na listata. Posleden }e bide ve~no kako {to antagonizmot e ve~na kategorija.

Koga zboruvam za na{ata pravoslavna vera, pred s# mnogu va`en faktor e da se razbere {to e toa vera. Smetam deka na{ite sosedi ne zgre{ija {to vo svoite u~ili{ta vovedoa nastaven predmet po veronauka, iako za toj svetol ~in ~ekaa pedesetina godini.

Kaj nas sosema razo~aruva~ka vistina e dvoli~nata politi~ka verba vo Boga od "sega{nata vlast" {to predizvikuva revolt kaj site generacii. Makedonija i nejzinite etnosi se bogata duhovna i kulturna nacija.

Na{ite manastiri i crkvi se prepolni so duhovno bogatstvo {to go nema nikade vo svetot. Na{iot folklor pretstavuva riznica vo koja i najmaliot detal od tradicionalnata makedonska nosija na na{ive `eni izmamuva solza, bidej}i te{kiot makotrpen pat na na{ive predci e opi{an so mnogu elementi od nivnata petvekovna agonija.

Koga ve}e go spomnav turskoto ropstvo i koga ovoj mo}en osvojuva~ vladeel bez pardon, na{ive predci gordo se borele protiv mo}nata Osmanliska imperija i pod neviden teror izdr`al s#, toga{ mnogu e va`no da se ka`e deka verbata vo Gospoda i svetiite bil presuden faktor na{ive pradedovci i babi da se oslobodat makar i za samo deset dena da formiraat prva makedonska dr`ava na Balkanot i da se raduvaat na Kru{evskata Republika.

I eve denes po 2000 godini se slavi imeto Gospodovo {to e osnova~ na najstarata hristijanska religija. Interesen e podatokot deka istoriskata nauka nema nikakvi dokazi za postoeweto na nekoj "prorok", kakov {to bil Isus Hristos, ~ija li~nost e tolku legendarno opi{ana vo site evangelija od negovite u~enici.

Ako s# ova se zeme predvid, konstatiram deka dene{nive mladi voop{to ne si ja poznavaat svojata religija, za{to mnogu malku vreme se posvetuva na osnovniot temel vo hristovoto u~ewe, a toa e Vera, Nade`, Qubov.

Evropa ja potrese pokrenuvaweto na sudskiot proces protiv misijata na ON pred sedum godini vo Bosna, poto~no Srebrenica, koga pred o~ite na ON bea masakrirani 200.000 muslimani od srpskite paravojski. Pred sud }e bidat izvedeni site oficeri i komandanti na ON, koi nemo}no stoeja i gi gledaa zlostorstvata. Mnogu francuski i britanski vojnici, zavr{ija kako trajni psihoinvalidi so morni~avi sliki od Bosna, za koi Bi-Bi-Si snima{e igran film so originalni o~evidci. Mnogu od platenite vojnici izvr{ija samoubistva.

Se nametnuva pra{aweto zo{to ne se poveduva nikakva postapka od "na{ite" vlasti za izveduvawe pred sud na onie koi ja komanduvaa na{ata vojska, koja sekoga{ be{e spre~ena za dejstvo, a i frlena vo zasedi so somnitelna pozadina, s# so cel branewe i opravduvawe na ne~ii partiski interesi, branewe provizii od valkani pari so koi na{ite nepismeni ministri gi dobivaa za dobro napraveniot biznis?

Istite pra{awa se nametnuvaa i so osamostojuvaweto na Makedonija pred deset godini koga zaginaa 88 Makedonci staveni na prvite borbeni linii vo Jugoslavija. Za toa Gligorov ni{to ne pobara, nitu pak otvori predmet na rasprava i akcija. I ponatamu se regrutiraa deca od Makedonija za jugoslovenskata vojska. Za ova postojat mnogu o~evidci koi prebegaa od JNA, i bea proglaseni za dezerteri, pa potoa bea goneti od na{ata makedonsko-jugoslovenska milicija po nivnite domovi. S# u{te se se}avam deka referentot za narodna odbrana od Op{tina Karpo{ vo Skopje, regrutira{e i pra}a{e poteri po regruti. Toj samiot si se znae koj e (go imam negovoto ime na mojata voena kni{ka), a i mu ja pametam facata.

Za sevo ova Gligorov be{e nominiran za nobelovec za mir, za bezvojno otcepuvawe od Jugoslavija. Sega site ovie izrodi od Jugoslavija se odmoraat vo Ohrid jadej}i od krvavata penzija {to ja steknaa od JU-funkciite. Eden od niv e i Mojsov. ^orbata ja zapr`ija, a nie sega ja srkame so krvavi la`ici.

A, {to so novata prolet? Spored glasinite, novata prolet }e donese nova ofanziva na [iptarite, a na{ata Armija vodena od mo~kovci-ministri i generali koi davaat ostavka, so cel da izbegnat odgovornost za zasedite, pak }e se vozdr`uvaat od pukawe i akcii. Taka si ostanuvame maltretirani od edno primitivno pleme, doneseni od Kavkazot, koe ni ka`uva koi sme, od kaj sme do{le, koga sme do{le. Sepak treba da se razmisli za otvorawe proces za site ovie general~iwa koi "ja branea Makedonija" za grst pari, za {to sega narodot smrznuva i gladuva. Dali novata proletna ofanziva }e donese ~isto etni~ka zapadna Makedonija, so jasna vizija za {to ponatamu, so {to }e se otvorat vratite za Makedonija da stane eden nov protektorat na ON i NATO za {to golem udel imaat i makedonskite politi~ari. Kako {to sami rekovte vo va{iot komentar od minatiot broj, [iptarite pobedija, no ne n# zafrknaa, tuku samite si se zafrknavme.