"Ili }e ni pomognat ili }e se iselime. Uslovi za `ivot nema. So meseci sme izolirani, patot e rizi~en. Hrana i osnovni produkti nosime preku Kozjak, na kowi i magariwa. I celo selo da is~ezne vo divinava, nikoj nema da zabele`i", apeliraat `itelite na tetovskoto selo Lukovica, koi ve}e {est meseci se izolirani od svetot. Vo blizina na Lukovica se nao|aat selata Sedlarevo, Gurgurnica, Larci, Merovo, Kopa~in Dol i Grup~in koi se naseleni isklu~ivo so Albanci.

Qube Milo{evski, `itel na ova selo, na pat kon Tetovo bil pet pati zapren od teroristite. "Nekoi gi prepoznav - sosedi od okolnite sela. Koga me fatija posledniot pat, vo po~etokot od avgust, mi odzedoa 30.000 germanski marki koi gi imav od prodadenite deset bika. S# mi zedoa do poslednata para. Rekoa deka parite im trebale za nekoj komandant od Kosovo: 'Ne pla{i se, ne te gibame. Pazate se od Kosovarite, tie kolat'. Potoa me pu{tija", raska`uva Milo{evski.

Vo prvite deset meseci od godinava, pove}e od 50 gra|ani bile ubieni, a najmalku 12 ubijci ostanale nepoznati za policijata. Statistikata ka`uva deka Makedoncite naj~esto se ubivaat vo karanica, a ubijcite od no`evi, godinava drasti~no preminale na koristewe na ogneno oru`je, kako sredstvo so koe naj~esto se vr{at ubistva.

"Podatocite uka`uvaat deka brojot na ubistvata sekoja godina raste, a prosekot e okolu 50 ubieni lica godi{no. Do krajot na septemvri bea evidentirani 42 krivi~ni dela ubistvo, od koi 20 bea so nepoznat storitel. Deset ubijci bea uapseni, a vo 12 slu~ai na ubistva vo kriznite regioni s# u{te se nepoznati".

Gra|anite na Kosovo {to poseduvaat patni ispravi {to gi izdava UNMIK, za vlez vo Makedonija treba da platat i viza od 30 germanski marki.

Makedonskite vlasti ve}e nekolku dena im naplatuvaat viza za vlez vo zemjata na licata so t.n. ku{nerovi paso{i, no sepak nadle`nite na UNMIK izrazija ~udewe i velat deka za taa odluka ne bile oficijalno izvesteni od Makedonija.

Paso{ite na UNMIK se priznati od re~isi site zemji na EU, skandinavskite dr`avi, SAD i Avstralija, no SR Jugoslavija ne gi priznava.

Po povod 10 godi{ninata od osnovaweto na prvata Makedonska crkovna op{tina vo Zapadna Evropa "Sveti Kliment Ohridski" od Berlin visoka crkovna delegacija, predvodena od nadle`niot arhijerej, Mitropolitot evropski g. Gorazd, }e prestojuva vo Germanija. Na osmi ovoj mesec vo Berlin }e se odr`i golema crkovna i kulturna manifestacija. Na nea se pokaneti pretstavnicite na 27 makedonski crkovni op{tini vo Evropa, kako i vidni i istaknati li~nosti od iseleni{tvoto.

Ova e golema secrkovna radost, bidej}i na ovie prostori Svetata Crkva ima blizu 160.000 vernici Makedonci koi se organizirani vo pove}e crkovni op{tini, istakna Mitropolitot g. Gorazd pred zaminuvaweto vo Germanija.

Re{enieto za odr`uvawe na odlo`eniot Svetski kongres na PEN-centrite e doneseno na kongresot na Me|unarodniot PEN-centar vo London. Sobirot na pisatelite treba{e da se odr`i vo septemvri ovaa godina, no e odlo`en poradi lo{ata bezbednosna situacija vo zemjava, pa e odlu~eno Svetskiot kongres da se odr`i vo septemvri idnata godina vo Ohrid.

"Gi pretstavivme na{ite najnovi izdanija na angliski jazik, "Antologijata na makedonskiot raskaz" - izbor na ]ulafkova, "Antologijata na makedonskite PEN-poeti" - izbor na An~evski, posledniot broj na Revijata na Makedonskiot PEN-centar, koja sodr`i blizu 300 stranici, posveteni na balkanskite literaturi i drugi izdanija", istakna pretstavnikot od Makedonskiot PEN-centar vo London, Dimitar Ba{evski.

Makedonskite `eleznici }e se davaat pod koncesija vo paket so bugarskite i jugoslovenskite `eleznici. Neoficijalno ve}e e najdena i germanska kompanija koja se zainteresirala za ovaa ideja. Za vreme na prestojot na makedonskata delegacija vo Trst, za ova bilo razgovarano so bugarskiot premier, car Simeon Saksoburgotski, a slednata nedela, pri posetata na makedonskata delegacija vo Jugoslavija, dogovoreno e da se sretnat resornite ministri za ponatamo{ni pregovori za zaedni~ki nastap.

Zemjite nasledni~ki na imotot na porane{na SFRJ vo Zagreb napravija u{te eden ~ekor napred vo realizacijata na Vienskata spogodba za sukcesija. Spored dogovorot sklu~en vo maj, kako i aneksot B na Spogodbata za podelbata na diplomatskiot i konzularniot imot, podeleni se pet ambasadi, konzulati i rezidencii, pri {to Makedonija, SR Jugoslavija i Hrvatska go delat imotot vo Francija, BiH ja dobi ambasadata vo London, a Slovenija zgradata na ambasadata vo Va{ington. SR Jugoslavija ja dobi rezidencijata vo Pariz, a Makedonija zgradata kade {to be{e smesten konzulatot na SFRJ.