PUSTA VLAST

Makedonskata politi~ka garnitura vo poslednite desetina godini ostanuva ista ili skoro ista. Kako rezultat na toa, se razbira e dlabokata kriza vo koja se nao|a dr`avata. Krizata e stignata dotamu {to raspa|aweto na Makedonija ne se slu~ilo dosega samo zatoa {to toa ne e vo planovite i interesite na me|unarodnata zaednica. Silite koi }e prodol`at da se borat za takvoto raspa|awe nema da se otka`at od svoite planovi, tuku uporno }e se stremat za ostvaruvawe na nivnite vekovni planovi.

Dodeka na{ite vekovni planovi i sonovi bile za obedineta i nezavisna Makedonija, nivnite bile za obedineti Bugarii i Albanii. Zo{to dojdovme do takvo derexe {to nivnite se na pragot na ostvaruvawe, a nie na pragot na raspa|awe?

Odgovorot mora da se bara vo toa koj n# vladee. Sme pi{uvale stotici pati deka onie koi se na vlast sega se del na albano-bugarskiot dogovor za definitivno uni{tuvawe na Makedonija. Smetame deka dovolno sme pi{uvale za niv i deka vreme e da go stavime fokusot na onie okolu niv, koi zaradi al~nosta, li~nite interesi i koj li znae {to im go pravele i go pravat vozmo`no ostvaruvaweto na pekolniot plan. Dali nekoj treba da se smeta za predavnik ako e na rakovodno mesto i so svoeto dejstvuvawe, namerno ili ne, pridonese za slabeewe na dr`avata i spored toa ja pravi polesen plen za neprijatelot? Se razbira deka da. Toa, se razbira, se odnesuva na politi~kite sili koi ja vladeeja Makedonija od nezavisnosta s# do doa|aweto na albano-bugarskata mafija na vlast. No, i za niv sme pi{uvale nekolku pati. Ovoj pat }e se zadr`ime na onie na koi u~estvoto vo vlasta im e edinstvenata cel vo `ivotot i toa, se razbira, u~estvoto vo KOJA BILO vlast, nezavisno od politi~kata ili nacionalnata orientacija na vladea~ite. Vakvite lu|e vo praktika nemaat politi~ki ubeduvawa, tuku kako kameleoni gi prifa}aat ubeduvawata na vladea~ite. Za niv ne postoi komunizam, fa{izam, demokratija ili {to i da e. Li~niot interes e toa {to gi motivira i dvi`i. Mnogu ~esto duri i vo sostojbi na okupacii i ropstvo tie }e bidat staveni za vicekralevi, }e ja igraat ulogata na kvislinzi i }e slu`at kako instrument na uni{tuvaweto i raznebituvaweto.

Mo`ebi kako nikoj drug vo Makedonija, ovaa uloga ja ima sega{niot spiker na makedonskoto Sobranie. Aparat~ik i komunist u{te vo vremeto na Jugoslavija, kade {to edno vreme be{e ambasador na Jugoslavija vo Irak. Eden prijatel mi raska`uva deka edna{ bil vo Ambasadata vo Bagdad i pra{al za ambasadorot. ^ovekot {to rabotel vo gradinata mu rekol deka go nema. Samo po vra}aweto nazad na edna prilika na malite ekrani go prepoznal ~ovekot od gradinata. Toa bil Stojan Andov, ambasadorot. Andov prisustvuval i bil direktno odgovoren za skoro site neslavni momenti vo ponovata makedonska istorija.

Patriotite od celiot svet nikoga{ nema da go zaboravat i prostat ~inot na promenata na znameto so Sonceto od Kutle{, sramen ~in koj trae{e samo nekolku minuti i so toa be{e navreden i poni`en sekoj Makedonec, nezavisno od toa kade `ivee.

Za istoriskoto ~uvstvo na toga{niot i sega{niot spiker li~no se ubediv koga eden ~len na negovata familija mi tvrde{e deka Aleksandar Makedonski bil Albanec. Tradicijata na permanentno predavstvo prodol`uva i denovive so u~estvoto i poddr{kata na vlasta koja im ja podari Zapadna Makedonija na albanskite iredentisti kako i izglasuvaweto na pogubniot Ramkoven dogovor. Vo neverojatno tesna sorabotka so vodstvoto na DPMNE spikerot fantasti~no ve{to uspea da gi protne site amandmani, dostignuvaj}i novi i nevideni metodi i rekordi na manipulacija. Ume{nosta i profesionalnosta na uni{tuva~ite na Makedonija e na zavidno nivo. Dodeka tie n# uni{tuvaat, nie gledame i mol~ime ili pak ne mol~ime, no i toa nema nikakov efekt. Mestoto vo istorijata kako edinstvena nacija koja se samouni{ti ni e zagarantirano. Spikerot sekako }e bide eden od najzaslu`nite.

Balkanskot "Div zapad", kako {to ve}e napi{avme mnogu pati, se pro{iri vo Makedonija, taka {to celiot zapaden i severozapaden del na Makedonija e bukvalno diva zona kade {to `ivotot ne vredi ni pet pari, a da ne zboruvame za imotot. Lu|eto koi `iveat tamu go pravat toa na sopstven rizik, a toa se potvrduva sekoj den. Policijata i drugite bezbednosni organi samo slu`at kako topovsko meso i se staveni vo sostojba da se branat zabarikadirani vo nivnite gnezda i se totalno nesposobni da ja dadat minimalnata za{tita na naselenieto. Albanskata iredenta zaedno so mafijata se neprikosnoveni gospodari na zapadna i severozapadna Makedonija, delovi koi za niv pretstavuvaat Albanija. Osokoleni od nivnite uspesi , }e dojde vreme koga }e sakaat da se pro{irat i na drugi teritorii.

Vrhovniot komandant i pretsedatel na Republika Makedonija, onoj istiot koj dade zakletva deka }e go brani suverenitetot na dr`avata, ovie denovi gi osloboduva onie {to ni gi ubivaa policajcite i vojnicite, onie istite koi se krenaa so oru`je protiv Republika Makedonija. Amnestijata e logi~na koga }e se zeme predvid faktot deka ovie, amnestiranite, bea istite tie so ~ija zasluga Pretsedatelot be{e izbran za takov. Amnestijata e najverojatno i del od dogovorot za podelba na Makedonija.