MAKEDONCITE IZGRADILE I REKONSTRUIRALE POVE]E GRADOVI

Prviot Sobor vo Nikeja se odr`al vo 325 godina na povik od toga{niot rimski imperator Konstantin Veliki. Na ovoj Sobor bile re{avani va`ni pra{awa vo vrska so hristijanstvoto, a bilo vostanoveno praznuvaweto na Veligden vo nedela (vedna{ po evrejskata Pasha) kakvo {to trae do denes.

Solun bil izgraden od makedonskiot kral Kasandar vo 315 godina pred Hrista

Vtoriot Sobor vo Nikeja se odr`al vo 787 godina. Toj bil svikan od caricata Irena. Glavna odluka na ovoj Sobor bilo vra}aweto na vrednosta na ikonite i zabranata na ikonoborstvoto.

Drug poznat dreven grad {to bil podignat od Makedoncite e gradot Selevkija Pierija. Ovoj grad bil podignat vo Sirija vo 300 godina pred Hrista od strana na makedonskiot kral Selevk Prvi. Ovoj grad bil edno od najzna~ajnite pristani{ta vo drevninata vo toj region. Rimjanite go proglasile za nezavisen grad vo 70 godina pred Hrista, a vo 5 vek po Hrista gradot po~nal da propa|a.

Makedoncite go osnovale i dene{niot grad Iskenderum, {to se nao|a vo ju`niot del na Turcija vo provincijata Hataj. Denes ovoj grad se smeta kako edno od najva`nite turski pristani{ta na Sredozemno More. Iskenderum denes e zna~an trgovski centar i proizvoditel na tutun i na ovo{je. I ovoj grad bil osnovan od Aleksandar Makedonski i toa vo 333 godina pred Hrista, za {to, vpro~em zboruva i sega{noto ime Iskenderum, koe e proizlezeno od edna od islamskite varijanti na imeto Aleksandar, koja glasi Iskender (za {to ve}e pi{uvavme). Gradot denes ima okolu 150.000 `iteli.

Makedoncite go izgradile i gradot Kandahar, koj denes se nao|a vo ju`en Avganistan. Kandahar e glaven grad na istoimenata provincija vo Avganistan i se smeta za ekonomski i kulturen centar na po{irokiot region. Zna~aen e i po toa {to vo nego se nao|a grobot na prviot emir na Avganistan, Ahmad [ah. Kandahar denes ima nad trista iljadi `iteli. Vo vrska so nastanokot na ovoj grad vo enciklopedijata Enkarta ~itame:

Vo Avganistan Makedoncite go osnovale i gradot Herat, koj isto taka egzistira do denes. Ovoj grad se nao|a vo severoisto~niot del na Avganistan i e glaven grad na provincijata Herat. Vo vrska so negovoto osnovawe vo enciklopedijata Enkarta ~itame:

Vo 7 vek ovoj grad go osvoile muslimanite, a potoa bil osvoen od Mongolite. Vo 14 vek Herat stanal centar na persiskata umetnost i kultura. Avganistancite go osvoile vo sredinata na 18 vek. Denes vo Herat postojat golem broj drevni spomenici od site epohi niz koi pominal ovoj grad. Herat e i zna~aen trgovski centar vo Avganistan i ima okolu 200.000 `iteli.

Makedoncite od dinastijata na Ptolemeite ja osnovale i naselbata Dandara vo centralen Egipet, koja denes e poznata po prekrasniot hram {to po~nal da go gradi makedonskiot kral Ptolemej Dvanaesetti (tatkoto na slavnata Kleopatra Sedma), a go zavr{ile Rimjanite. Denes ovoj hram se smeta za edna od najimpozantnite drevni gradbi vo Egipet.

Osven ovie rekovme deka Makedoncite osnovale u{te nekolku desetici gradovi {irum Azija i Afrika, na koi }e se zadr`ime vo nekoja druga prilika.

Va`na uloga vo svetskata civilizacija odigrale i gradovite {to Makedoncite gi osnovale ili gi dograduvale vo samata Makedonija.

Ovde pred s# bi go izdvoile gradot Solun. Ovoj grad bil izgraden od strana na makedonskiot kral Kasandar vo 315 godina pred Hrista na mestoto na malata naselba Terma. Gradot bil nare~en Tesalonika, spored soprugata na Kasandar, koja mu bila }erka na Filip Vtori Makedonski. Podocna gradot padnal vo racete na Rimjanite. Vo 42 godina pred Hrista bil proglasen za sloboden grad. Vo sredinata na 1 vek vo nego propovedal svetiot apostol Pavle. Poznato e deka toj napi{al dve pisma do solun~anite, koi denes se sostaven del od Biblijata. Solun imal va`na uloga i vo Sredniot vek. Vo nego se rodile i svetite bra}a Kiril i Metodija. Podocna Solun potpadnal pod turska vlast, a po Balkanskite vojni Solun (zaedno so golem del od Makedonija) za prvpat bil vklu~en vo gr~kata dr`ava, kade se nao|a do denes. Vo 1913 godina vo Solun vo atentat bil ubien gr~kiot kral \or|e. Solun denes e edno od najgolemite pristani{ta na Balkanot. Vo ovoj grad i denes `ivee zna~itelna makedonska populacija.

Gradovite Kandahar i Herat gi osnoval Aleksandar Makedonski

Poznat makedonski grad bil i gradot Filipi. Gradot Filipi porano se vikal Krenide i bil gr~ka kolonija. Imeto Filipi go dobil vo ~est na Filip Vtori Makedonski. Vo blizina na ovoj grad se nao|al patot Via Ignacija. Vo vremeto na rimskata okupacija na Makedonija gra|anite na Filipi se zdobile so rimsko gra|ansko pravo i bile za{titeni od dr`avata. Filipi bil prviot grad vo koj prestojuval svetiot apostol Pavle {to zna~i deka gra|anite na Filipi bile prvite evropjani koi se pokrstile na tloto na Evropa. Vo Filipi se otkrieni ostatoci i od najstarata evropska hristijanska crkva, koja bila izgradena vo 4 vek, a otkrieni se i drugi zna~ajni spomenici od drevninata.

Da go ka`eme i toa deka sveti Pavle prestojuval i vo makedonskite gradovi Amfipol i Apolonija na svojot pat kon Solun ("Dela apostolski" 17:1).

Pove}e ili pomalku zna~ajna uloga vo kulturata na ovie prostori ostavile i ostanatite makedonski gradovi osnovani, izgradeni ili dograduvani od Makedoncite.

Makedoncite obnovile i nekolku gradovi vo Svetata zemja so koja, kako {to e poznato, vladeele re~isi trista godini. Taka, na primer, tie go dogradile poznatiot bibliski grad Vitsaida. Ovoj grad prvo bil malo i bezna~ajno selo, a otkako bil obnoven od Makedoncite stanal bogat grad. Vo Vitsaida podocna se rodile trojca, od dvanaesette, Isusovi apostoli. (Podetalno za ova vo knigata "Isus Hristos i Makedoncite").

Vo Svetata zemja Makedoncite go obnovile i gradot Rabat Amon. Ovoj grad bil obnoven od strana na kralot Ptolemej Vtori i mu bilo dadeno imeto Filadelfija. Gradot egzistira do denes.

Aleksandar Makedonski go obnovil i gr~kiot grad Platea, koj prethodno bil uni{ten od Tebancite vo 373 godina pred Hrista.

Postojat u{te golem broj gradovi koi Makedoncite gi obnovile i ve}e rekovme deka seto ova bara podetalni istra`uvawa, koi }e gi ostavime za nekoja druga prilika.