Nema fajde od mnogu pi{uvawa, za{to s# e ka`ano u{te mnogu odamna. Isti pisma sekoga{, no nikoga{ vo celta. Najnovite nastani so Grcija i imeto, a i neodamne{noto ubistvo, samo doka`uvaat deka ni nema spas. Zatoa }e se poslu`am so edna narodna pesna od tursko vreme ispeana vo Ohridsko: Pu{ki da si kupime/ borba da si odime/ zemja da oslobodime/ zemja Makedonija... Taka se pee{e pred stotina godini kaj nas. I po sto godini situacijata e ista, ni{to ne e promeneto. Ubistva, kidnapirawa, siluvawa, predavstva, uceni, ba{ibuzuk.

Koga pred deset godini imavme milicija, taa be{e zadol`ena da raboti i da go brani narodot. So policijata i osamostojuvaweto na Makedonija, taa ja brani samo Vladata i nejzinite interesi. S# u{te se se}avam koga pred osum godini na golemiot protest vo skopskata naselba "\or~e Petrov" protiv doseluvaweto na muslimani bo{waci, Branko Crveniot ni isprati policajci, da n# gu{at so ~adni bombi i so po`arni da n# bawaat po taa zima. Ottoga{ navamu s# e jasno. Zatoa makedonski narode, ako policijata i vojskata ne n# brani, kako {to se slu~uva ovaa cela godina, i se pu{taat na sloboda {iptarskite balisti, ne ni preostanuva ni{to drugo, tuku da se fatime za oru`je.

Makedonski narode, ako vi trebaat pari za ogrev, so pu{ka v raka zemete si. Ako vi trebaat pari za ajvar, so pu{ka v raka zemete si. Ako mo`at [iptarite so pu{ka v raka da dobijat s#, toga{ logi~no i nie vo sopstvenata zemja da si barame toa {to ni treba, so oru`je.

I, narode makedonski, ne pla{i se od vlasta. Ako ba{ibuzukot mo`e da dobie amnestija, toga{ nie prvi sme na lista. Pa, neli sme si doma?! Patem, pomo{ mo`e da se pobara od Bo{koski i od Bu~ko. Malku k,smet od alal zarabotenite pari na Bo{koski od orizot {to ne go sadel.
Samo jad i stradawe na Makedoncite i sega vo 21 vek. Pred nekoj den na televizija slu{nav deka postoi terminot "~etvrt svet" vo koj spa|ame nie, Albanija i Moldavija. Dodeka Afrika s# u{te si e vo tretiot svet. Kakov samo napredok. A Ustavot? A imeto?

Va{ite misli se samo vo parite, a ne vo narodot! Trgnete gi parite od o~ite i }e vidite potresni sliki. ]e vidite zasrameni, nesre}ni i siroma{ni.

Za sebe izgradivte hramovi, a na narodot mu stavite amovi. Ve gledame na malite ekrani kako izigruvate bogovi bez mani, a narodot vi krvari od {iptarski teroristi~ki rani.

Malku i za golemite po(bedi) za Makedonija na SDSM. PJRM-kumstvoto va{e n# ostavi bez vekovnoto ime na{e! Ventilatorot - begate od sonceto kako da ste potomci na grofot Drakula! Oktopodot - specijalitet vo kujnata na SDSM! 150 iljadi dr`avjanstva na teroristi! Iliridata i malore~anskiot fakultet! Ova e samo mal del na izrodot makedonski Branko, Nikola, \or|i i drugite koi se so niv.

Nakuso i za la`nite patrioti od DPMNE. Od 1998 godina, otkako Qub~o i "majka mu" Dosta dojdoa na vlast, nevideni kra`bi od niv i tie okolu niv, kako {to se Vojo i Marjan, koi inaku se sosedi. Namestenite scenarija kako {to se razmenata na Asani, slu~ajot Veliu i mnogu drugi, se so cel da se sokrie valkanata dolna obleka.

Qubisav Ivanov - Yingo se pra{uva kako bela krava crno mleko dava? Ne mu bilo jasno. A dali mu e jasno zo{to crna krava belo mleko dava? Za da mu bide jasno, jas }e mu objasnam. S# e do molzeweto. Toj {to molze, crno dava, a molzeniot, belo dava. Bela krava - politi~ar, crna krava - narodot.

Od vakvi politi~ari crno mu se pi{uva. Narodot veli od dve zla izberi go pomaloto. A najgolemoto zlo za Makedonija se Branko od SDSM i Qub~o od DPMNE.

Dojde krajno vreme, narode makedonski, Branko i Qub~o politi~ki da gi likvidirate za dobroto na Makedonija. Zatoa {to so niv dvajca i tie okolu niv, pusta makedonska rajo, nemate {to da stavite v usta. Ovie dvajca imaat po edno golemo "B" koe ima dopirna to~ka so edno skopsko selo vo koe, patem re~eno, ima i bolnica.

Vremeto minuva. Minatoto nekoga{ bilo sega{nost, a sega{nosta }e stane minato. Vremeto nikoga{ ne zapira, a prodol`uva da te~e i te~e. To~no taka, minatoto nekoga{ bilo sega{nost, a sega ve}e e istorija, isto taka i sega{nosta }e stane istorija. Zatoa pak ima ne{to {to ostanuva ve~no i nepromeneto, a toa se ~uvstvata.

Dolgo vreme, stotici i iljadnici godini pred nas, nekoi ja gradele taa istorija, ja do`ivuvale kako sega{nost, a nam ni ja ostavija kako istorija. Se trudele, se ma~ele, rabotele, se borele, za denes da imame edna takva istorija kakva {to samo nie Makedoncite mo`eme i umeeme da imame. Istorija so koja sme gordi i po koja sme poznati, drevnata i sveta makedonska istorija. Ne{to so koe nekoi ne se soglasuvaat, zatoa {to ne ja sakaat i se pla{at od realnosta, ja negiraat zatoa {to taa (realnosta) ponekoga{ znae i da boli. Da, tokmu toa, gi gori i gi pe~e taa realnost, taa velika istorija koja ja imame i ja zaslu`ivme. No, tokmu toa nivno ~uvstvo na nedostig gi tera da pravat ne{to {to e kleto i {to samo prokletnik mo`e da go pravi, a toa e kradeweto na tu|a istorija.

I ete ve}e tuka nastapuva ona {to e edinstveno i ve~no, a toa e ~uvstvoto. Tokmu toa ~uvstvo, ~uvstvoto na Makedonec, ni ja dava zada~ata, no i ~esta da ja prodol`ime taa Sveta i Velika istorija. Sega e momentot koga najmnogu sme & potrebni na na{ata Majka Makedonija. Sega e migot koga treba da ja za~uvame od site tie du{mani i prokletnici koi tokmu nejze treba da & bidat blagodarni za seto toa {to im go dade na{ata Makedonija, gi "zgrea" i gi "nahrani" toga{ koga nivnata majka ne mo`e{e i ne umee{e.

Denes treba da ja za~uvame i da ja odbranime na{ata Makedonija tokmu od niv. Nie sme tuka, gordite makedonski sinovi, naslednicite na Velikiot Aleksandar i Filip. Da go napravime ona {to i tie bi go napravile, da go dademe ona {to i tie bi go dale, da platime cena kakva {to i tie bi platile, za{to nejziniot `ivot e i na{. Na{ata Sveta Zemja nema cena, taa e edna i edinstvena.

"Makedonijo, nie sme i }e bideme zasekoga{ so tebe, ve~na si i }e ostane{ zasekoga{. Nie sme tvoeto srce, ti si na{eto sonce. Bez nas ti ne mo`e{ da `ivee{, a bez tebe nie sme vo temnina. Zasekoga{ tvoi sinovi.

Ako se pra{uvam jas, odgovorot na ova pra{awe e kategori~no "ne".

Se pra{uvam do koga ovaa Vlada }e donesuva pogre{ni odluki i do koga vo na{ive mozoci }e prostrujuvaat samo izmami, lagi, nevistini, dodeka narodot trpi i gladuva "pokoren vo strav".

Dali treba{e Makedonija da se dovede do "rabot na propasta bez lesno vra}awe" so pove}epartiskiot sistem so koj se napravi totalen haos i narodot da bide podelen, da "cveta" omrazoqubieto, kriminalot, crnata berza i s# ona {to se vika "zarabotuva~ka preku no}".

Sega pak so Ustavot nova laga. So Albancite i toa kako mo`e ubavo da se `ivee. Ako sakaat tie da se obrazuvaat vo na{ive obrazovni ustanovi zo{to nie da im stavame sopki?! No, pod uslov na{ava dr`ava pravno da e stabilna, a tie dobro da go poznavaat makedonskiot jazik, kako {to istakna eden na{ poznat politi~ar vo svoeto intervju {to, spored mene e vo pravo. Toga{ kriminalot }e se namali, za ponatamu sosema da "is~ezne" kako "meur od sapunica". Sosema sum ubedena deka i me|u Albancite postojat "v`e{teni glavi" {to ne mislat ni{to drugo osven gladniot i nezadovolen narod da bide pod nivna komanda i da go vodat vo pogre{ni vodi.

No, ako site politi~ki partii vklu~uvaj}i gi i albanskite, sednat i zdravo razgovaraat, mislam deka nema da imame nikakvi problemi.

Pred s#, da se obedinat i da diskutiraat od oblasta na ekonomijata, pravoto, stopanstvoto, koe{to e sosema uni{teno, a sakame napredok i vlez vo Evropa {to pod vakvi uslovi e nevozmo`no.

"Starata dama" e stabilna i so visok standard i s# dodeka ne bideme "smrtno seriozni" i zdravo rabotime, dotoga{ nejzinite vrati }e bidat zatvoreni.

Zatoa gospoda politi~ari, razmislete dobro i izbrojte do deset za s# {to }e potpi{ete, bidej}i mo`ete koga toga{ da si dobiete so svoj kamen po glava.

Navistina te{ko mo`am da go sfatam odnosot na nekoi zapadnoevropski zemji koi{to tolku nisko padnaa na pra{aweto so imeto na na{ata zemja i blagodarenie na niv vo OON s# u{te figurira na{ata dr`ava kako BJRM. Bi sakal da go parafraziram iska`uvaweto na na{iot eks-minister za nadvore{ni raboti, g. Kerim vo koe re~e deka dosega n# imaat priznato i vospostavile diplomatski odnosi so R. Makedonija 123 zemji, od koi 79 pod na{eto ustavno ime, dodeka drugite 44 n# prepoznavaat i n# priznavaat pod ve{ta~koto ime {to ni go nametnaa na eden besramen na~in najsilnite vo Evropa, iako formalen kum e OON.

Za da sfatite gospoda kolku ne ste vo pravo so ona {to go storivte kon na{ata zemja, dovolno }e bide da navedam edna slu~ka od moeto detstvo. Roden sum 1923 godina. Na 11 godi{na vozrast tatko mi me prati da u~am zanaet. Ne pomina mnogu vreme, me povikaa vo poreska uprava. Tatko mi ja pogledna pokanata i re~e deka koga }e dojde vreme da odam tamu, ako me pra{aat {to sum po narodnost, da ka`am deka sum Makedonec, jugoslovenski podanik. Koga dojde denot otidov i vlegov vo kancelarijata. Go vidov poreskiot pisar Yvezdan kako {eta niz kancelarijata. Mu ja dadov pokanata, ja pogledna i me pra{a {to sum po narodnost. Jas rekov deka sum Makedonec, jugoslovenski podanik. Poreskiot pisar se svrte kon prislu`nikot Vaso Dupkarski i mu re~e: Vidi ga majku mu j..., jo{ nije iza{lo iz kolevke, a {ta ti govori!? Potoa mi udri edna {lakanica. Kolku pati me udri potoa ne se se}avam. Koga me udira{e nekako uspeav da se fatam za kvakata na vratata i uspeav da izbegam. Odev po ulicata kako za{emeten. Koga stignav doma, go zateknav tatko mi vo dvorot kako cepi drva i me pra{a zo{to sum nevesel. Jas mu odgovoriv deka Yvezdan pisarot me natepa kako magare. Tatko mi re~e deka ako me natepal. Koga }e porasnam, toa }e mi zatreba. Ottoga{ tatkovite zborovi postojano mi udiraa vo glavata. Tie zborovi {to mi gi ka`a tatko mi i deneska gi pametam.

Sega dokolku jas bi prifatil nekoe novo ime za na{ata dr`ava, bezdrugo, treba da dojdam vo sudir so mojot pokoen tatko, ne{to {to jas nema nikoga{ da go storam, pa makar koj i da go posaka toa od mene. Za{to vo toj slu~aj jas bi bil predavnik na mojot roden tatko i na negovata nacionalna gordost.

Gospodo Evropejci. Sfatete go moeto iska`uvawe kako seriozno, za{to `ivotot vo krajna linija }e ni presuduva na site, bez ogled na toa dali sme mali ili golemi.

Jas ne sum jasnovidec, me|utoa koga im se ukinaa pravata na Makedoncite od Pirinska Makedonija, {to im bea dadeni po Vtorata svetska vojna, jas toga{ otvoreno ka`uvav deka SSSR }e propadne, bidej}i zad toj akt stoe{e Sovetskiot Sojuz. I toa se slu~i. Tokmu zatoa ja molam EU i NATO pove}e da ne ja dr`at Makedonija vo nekakov }orsokak, za da mo`e sekoj od nea da drpa {to }e posaka.

Makedonija stana deponija na siot balkanski socijalen otpad. Od druga strana, pak, poradi nemawe uslovi za vrabotuvawe, na{ite mladi obrazuvani kadri zaminuvaat vo stranstvo i nie go gubime zlatoto, a ja prifa}ame 'r|ata od sosednite zemji {to pretstavuva za nas dopolnitelen socijalen tovar koj{to go zapira na{iot normalen razvoj.

Na krajot sakam da ka`am deka dokolku na na{ata dr`ava ne & se priznava ustavnoto ime Republika Makedonija, toa }e zna~i stra{no razo~aruvawe za celiot makedonski narod. Toga{ nam ne ni preostanuva ni{to drugo, osven da go gledame svojot grobar vo liceto na Evropskata unija.

Makedonskiot narod mora kone~no da se osvesti deka na negoviot krotok i miroqubiv grb navednat so dobrina, trguvaat razni doma{ni i stranski gnasi. Razbudi se makedonski narode i ka`i im otvoreno na tvoite grobari da ja napu{tat Makedonija, bez razlika dali se domorodci Makedonci ili izrodi stranski.

Izbrkaj gi od Makedonija i ka`i im otvoreno deka Makedonija e na makedonskiot narod i site drugi {to ne se Makedonci, a se bra}a so Makedoncite. Gnasite al~ni za pari i glasovi neka si gi zemat partalite i neka fatat pustina i da gi nema pove}e vo Makedonija. Makedonija bez niv }e bide rajska zemja. Ako treba samo leb i sol }e jade, ama }e `ivee mirno, drugarski i bratski.

Makedonija ve}e stanuva trgovska stoka na kupuva~i i preprodava~i na glasovi i vlast, biznisi, bogatewa, kradewa, ubivawa, drogirawa. Makedonija sekoga{ bila so krenata glava, ama sega e pod doma{en i me|unaroden pritisok, da ja navedne glavata pa da ja java sekoj {to }e stigne. A javaweto na Makedonija sekoga{ zavr{uva so smrt na java~ot.

Makedonija izdr`ala i ne se predala nitu koga bila pod tursko, nitu pod srpsko, bugarsko i gr~ko ropstvo, a sega & se kroi kapa da padne pod neograni~eno albansko ropstvo. Ropskata kapa ja {ijat i sakaat da & ja so{ijat stranskite gnasi i doma{ni crvi potkupeni od al~nite Albanci proglaseni za pa{i na albanskiot narod. Tie sakaat da ja zemat pod ropstvo Makedonija na ~elo so nejzinite domorodci albanski Makedonci. A ne znaat deka takvite porobuva~i ve}e ne se zaboraveni oti ne e izminato se}avaweto koga tie vladeeja i besneeja. Toa be{e koga Makedonija padna pod germansko, italijansko, albansko i bugarsko ropstvo. Germanskite i italijanskite okupatori gi najmija za slugi tokmu albanskite razbojnici, ka~aci i aramii, gi naoru`aa i gi pu{tija da pravat zlostorstva vrz nevooru`eniot poroben narod. Luznite od toga{ s# u{te se vidlivi i nezaboraveni.

Na site Makedonci dr`avjani i gra|ani na Republika Makedonija so Ustavot makedonski im se zagarantirani ~ovekovite, nacionalnite, kulturnite, obrazovnite, verskite i site drugi me|unarodno normirani prava. Kaj nas i vo svetot postojat al~ni yverovi, nenasitni karieristi, kvazipoliti~ari, rasipani teroristi, podmolni balisti, grozomorni ubijci i mnogu izrodi od ~ove~kiot rod od Boga sozdaden. Nabroenive ja turnaa krevkata Makedonija (porane{na, sega{na, idna) vo nekakva ramkovna pajakova mre`a, pod teroristi~ki diveewa, a so kumuvawe na razni v`e{teni i podiveni evropski glavi na Makedonija & go podadoa ja`eto koe pod pritisok mora samata da si go vrze okolu vratot i samata da se obesi!

Ej, moja Makedonijo, zarem i toa }e go do`ivee{ - samata da si vleze{ vo ropstvo?! Malku li bile ropstva pod sila i teror na tu|i porobuva~i da robuva{, a sega }e mora pod svoite makedonski da robuva{?!

Veruvaj vo mene, ama i vo site tvoi Makedonci, deka nema da bide{ ostavena vo ropstvo. Sega{noto }e potrae mnogu kratko, a }e bide{ daruvana so ve~en mir. Si go zaslu`ila i }e go dobie{.

Makedonskata dijaspora vo Avstralija na 16.11. (petok) dozna deka no}ta pome|u ~etvrtok i petok, podmolno i skri{no od makedonskiot narod, so tvoite istomislenici go napravivte najgolemoto predavstvo vo istorijata na makedonskiot narod.

Se ispazarivte so Makedonija, so identitetot na makedonskiot narod, so makedonskiot jazik, so makedonskoto zname, so Makedonskata crkva i na krajot so tapijata na dr`avata, Ustavot. Site ovie poni`uvawa na makedonskoto dostoinstvo, makedonskiot narod nema da gi zaboravi.

Makedonskiot narod nema da go zaboravi 10 avgust 1913 god. Bukure{t, makedonskiot narod nema da go zaboravi prvi mart 1923 god. Versaj, makedonskiot narod nema da go zaboravi bezumieto vo Ohrid ovaa godina, i na kraj 16 noemvri 2001 godina.

Makedonskiot narod bara pod itno da se povle~at 200.000 dr`avjanstva {to im se podelija na Albancite od strana na Kiro Gligorov, za{to makedonskiot narod go gleda golemoto zlo {to se donese, so isto taka predavni~ki ~in. Da ne zaboravate deka Makedonija ne mu e tatkovina na Solana, ne mu e tatkovina na Lordot Robertson i ne mu tatkovina na kauboecot Perdju.

Edno da vi e jasno: Makedonija na Makedoncite.

So ovaj predavni~ki ~in & go otvorate patot na Albanija i t.n ANA da ja teroriziraat Makedonija.

Isto taka, so ovoj predavni~ki ~in & go otvorate patot na Makedonskata tajna organizacija da dejstvuva za ~esta na makedonskiot narod.

Blagovremeno ve sovetuvame site vie potkupeni olo{i i kaubojci da trgnete race od Makedonija, za{to mo`e i bez niv da opstane. Ve sovetuvame da trgnete race od bibliskata zemja Makedonija.

Da vi e jasno deka s# ova {to e storeno, makedonskata dijaspora vo Avstralija i sigurno vo celiot svet, go proglasuva za neva`e~ko.

Me|u pove}eto knigi {to se pojavuvaat tradicionalno, kako izdanija na "Stru{kite ve~eri na poezijata", godinava be{e objavena i knigata "Poetite od Struga". Izborot i predgovorot na knigata go napravil Razme Kumbaroski. Bidej}i na vtorata stranica od knigata stoi seriozen izdava~ - "Stru{ki ve~eri na poezijata", kako glaven urednik potpi{an e Bratislav Ta{kovski (pretsedatel na Upravniot odbor na SVP) i Redakcija od seriozni tvore~ki imiwa, kakvi {to se Bogomil \uzel, Paskal Gilevski, Bla`e Minevski, Jovan Koteski i Resul [abani, so golema qubopitnost i ~ita~ka `ed zedov da ja pro~itam knigata. No, vedna{ celosno se razo~arav. Najprvin od pompezniot pozdrav kon kniga na stru{kiot gradona~alnik. Vtoroto razo~aruvawe go do`iveav od predizborie(to), ~itaj - predgovor od m-r Razme Kumbaroski. Tuka, vo predizborieto, Kumbaroski veli deka knigata e skromen panoramski izbor, a za poddr{ka na poetskata sodr`ina vo stranicite {to sleduvaat, citira zvu~ni kni`evni avtoriteti, kako {to se Ana Blandijana, Kole ^a{ule, Martin Hajdeler i Gane Todorovski. No, za `al, nivnite citirani estetski stavovi za poetikata visat vo prazno, so ogled na sodr`inata prezentirana vo knigata.

Vo predgovorniot tekst, Razme Kumbaroski mu pojasnuva na ~itatelot deka knigata ja podelil na dva dela: "Ku}ata na izgrejsonceto" i "Dumanie". Vo prviot del veli deka gi zastapil ~lenovite na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija, a vo vtoriot del - "Zna~ajni poeti koi se pojavile so svoja kniga ili so nekolku knigi". I vo ovoj slu~aj sostavuva~ot Kumbaroski gi prelagal eventualnite ~itateli. Vo knigata ne mo`at da se sretnat zvu~nite naslovi na delovite {to gi najavuva, nitu "Ku}ata na izgrejsonceto", nitu "Dumanie".

Vo knigata se zastapeni vkupno 20 avtori so svoi tvorbi, a ima i bele{ki za niv so fotografii.

Samo prireduva~ot na ovoj izbor "znae" po koj kriterium go sostavil ovoj panoramski izbor na poetski imiwa i toa kako {to sleduva: Vidoe Vidi~evski, Jovan Strezovski, Jovan Koteski, Resul [abani, Viktor B. [e}erovski, Razme Kumbaroski, Krste ^a~anski, Mir~e Kle~karoski, Svetozar Tasevski, Nuhi Vinca, Rahmi Tuda, Jovan Negrieski, Nikola Cincar Poposki, Miladin Ugrenovi}, Mil~o Misoski, Slav~o Ristovski, Viktorija ^avkoska, Irena Totoska, Biljana Trpenoska, Dimitar Jakimovski - ^a~anski, a kutriot Qube Korunski zastapen e samo so bele{ka i fotografija, a ne i so stihovi. @alno e {to skoropo~inatiot i eden od vernite makedonski liri~ari - Jon~e Koteski, kako i u{te nekolku ~esni drugi isklu~oci, se na{le vo ova diletantsko izdanie.

O~igledno e deka panoramskiot izbor na m-r Razme Kumbaroski e so tesen vidik i zaradi toa {to ne na{ol za zgodno nitu da gi spomne, a kamoli da gi zastapi so del od nivnata poezija nad 20 poetski imiwa {to poteknuvaat od stru{kiot kraj.

Na prvo mesto za~uduva faktot {to vo godinata na odbele`uvawe na 140-godi{ninata od izleguvaweto na Zbornikot na Miladinovci i 40 godini na SVP, po koj povod se javuva i spomnuvanovo izdanie "Poetite od Struga", ne e zastapen so svoi pesni prerodbenskiot deec i rodona~alnik na makedonskata umetni~ka poezija, stru`anecot Konstantin Miladinov. Vo kniga so vakov naslov zaslu`uva{e da se najde i imeto na Arseni Jovkov od s. Selci-Stru{ko, najgolemiot poet na ilindenskata epopeja.

Potsetuvame i na drugi poetski imiwa koi poteknuvaat od ovoj kraj, kako {to se Jovo Srbakovski, Milutin Bebekovski, Anastas ]u{kovski, Naum Popeski, Vladimir Kucinovski, Bo{ko Sma}ovski, Rajko Jov~eski, Trajan Martinovski, Petko Domazetovski, Dimitar Ko~ovski i dr.

Od "Poetite od Struga" koi tvorat na albanski jazik, Kumbaroski odbral da gi zastapi vo knigata Resul [abani, Nuhi Vinca i Rahmi Tuda. Vo ovaa plejada nedostasuvaat u{te imiwata na Vait Nasufi, Xeladin Mu~a, Punturie Mu~a, Memedali Hoxa, Xeladin Emini, Fejzu Bojku, Ibrahim Abedini, Minir Mamudi, Arben Qabeni{ti, Bexet Asani, Imri Demi{i i dr.

Ispu{taj}i tolku imiwa, narcisoidniot prireduva~ na ovoj izbor vo bele{kata za svojot `ivot i delo posvetil duri 29 redovi, a za poetot Jon~e Koteski, na primer, samo 16 redovi. Navistina diletantski.