VERATA NA[A RISJANSKA

Spomen na prenosot na mo{tite na Sveti Velikoma~enik Georgij Pobedonosec - \ur|ic

BROJNI SE MAKITE NA PRAVEDNICITE, NO OD SITE NIV GOSPOD ]E GI IZBAVI

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • Carot donel smrtna presuda, so me~ da se pose~e Georgie, zaedno so caricata Aleksandra.
  • Na poklonicite im se poka`uvaat vo edna kutija so staklen poklopec, koski~ki od mo{tite na Sv. Georgij, na koi im se poklonuvaat i gi celivaat.

Na 3.11./16.11. se praznuva prenosot na mo{tite na mladiot, ubav i hrabar Hristov vojnik - Sveti Velikoma~enik Georgij Pobedonosec. Negovite sveti i ~udotvorni mo{ti bile preneseni od gr. Nikomidija (M. Azija), vo gr. Lida (Palestina). Svetitelot postradal za vreme na Rimskiot car Dioklecijan, (284 – 305 g). Carot izdal naredba za krvni~ko ubivawe na hristijanite. Postradal ma~eni~ki i tatko mu na Sv. Georgij. Majka mu so Sv. Georgij se preselile vo Palestina, vo nejzinoto rodno mesto, kade imale golem imot.

Sveti Velikoma~enik Georgij

Sv. Georgij zavr{il vojna {kola i slu`el vo vojskata na carot Dioklecijan. Vo svojata 20-ta godina go dobil ~inot tribun, voen stare{ina i carski pratenik. Majka mu na Sv. Georgija se upokoila. Toj go razdal imotot na siroma{ni i robovite gi pu{til na sloboda. Zastanal pred carot, i smelo mu rekol: "Idolite va{i ne se bogovi, ne se! Hristos e edinstven Bog !" Carot go frlil vo temnica i izlo`il na najte{ki ma~ewa. "Brojni se makite na pravednicite, no od site niv Gospod }e gi izbavi". No, od site rani angel Gospodov go izle~il.

GROBOT NA SV. GEORGIJ

Gledaj}i ja hrabrosta i silata Bo`ja, poveruvala vo Hrista caricata Aleksandra - sopruga na Dioklecijan. Carot donel smrtna presuda, so me~ da se pose~e Georgie, zaedno so caricata Aleksandra. Vojnicite go grabnaa okovaniot ma~enik i caricata Aleksandra i trgnaa kon gubili{teto. No, caricata go predade svojot duh na Gospod pred da stigne na gubili{teto, a Bog ja oven~a so ma~eni~ki venec na slavata. Sv. Georgij, na gubili{teto izvika: "Usli{i me i sega, Gospodi, i bidi kraj mene Tvojot sluga vo ovoj posleden ~as... Primi ja i mojata du{a so onie koi ti ugodile od pamtivek". Ja preklonil pod me~ot svojata glava i bil pose~en na 23.4. 303 godina. Bog go udostoi za nebesnoto Carstvo.

Grobot za Sv. Vm~. Georgij vo gradot Lida vo Palestina

Poznato e deka vo zatvorot vo videnie mu se javil Gospod, koj: "So svojata raka go prifati, i zagrluvaj}i go, go celiva{e, i venec mu stavi na glavata, govorej}i: Ne se pla{i, tuku bidi hrabar, zo{to }e se udostoi{ da caruva{ so mene". Sv. Georgij vo zatvorot go povikal svojot veren sluga i mu pora~al, po negovoto zaminuvawe od ovoj `ivot, da mu go odnese teloto vo Palestina. Slugata go zapi{al zave{tenieto na Sv. Georgij. Svetitelot go pregrnal i mu dal posleden celiv. Slugata ja izvr{il negovata `elba.

CRKVATA VO LIDA

Vo gradot Lida se nao|a crkva "Sv. Georgij". Ikonostasot e prekrasen, so grao-sina boja. Po levi stepenici se slegnuva vo kriptata. Vo nea se nao|a grobot na Sv. Georgij. Na grobot, na gornata svetla mermerna plo~a, e izraboten reljef na Sv. Georgij do pojas i toj dr`i kopje vo race. Nad grobot, visoko na isto~niot yid, e postavena ikona, na koja svetitelot e pretstaven kako mlad vojnik, koj java na kow i ja ubiva lamjata. Ovoj prekrasen hram vo gr. Lida e izgraden od strana na pobo`nite hristijani, za vreme na car Konstantin Veliki (IV vek). Vo nego, po povod osvetuvaweto na hramot, se preneseni od gr. Nikomidija mo{tite na Sv. Georgij i tuka sohraneti na 3.11. Gospod gi ~uva koskite na pravednicite; "niedna od niv nema da se stro{i" i tie `ivo i ~udotvorno dejstvuvaat po smrtta. Bezbroj poklonici od celiot svet se poklonuvaat na grobot na Sv. Vm~. Georgij, mu go peat troparot, mu palat sve}i, so solzi go orosuvaat grobot i na nego osvetuvaat razni predmeti. Na poklonicite im se poka`uvaat vo edna kutija so staklen poklopec, koski~ki od mo{tite na Sv. Georgij, na koi im se poklonuvaat i gi celivaat. Blizu Vitleem, vo seloto El – Khader, se nao|a pravoslavna crkva na Sv. Georgij, izgradena na imotot na majkata na Sv. Georgij. Vo nea se nao|a ~udotvorna ikona na Sv. Georgij i lancite vo koi bil okovan i ma~en, za svedo{tvo na site generacii vo site vekovi.

Se smeta deka Sv. Georgij go dobil imeto po seloto na svojata majka, kade odrasnal, a koe se vikalo Georgea. Carot naredil da bidat frleni vo ogan: Sv.ma~. Hristifor, Teona i Antonin, - koi poveruvale vo Hrista, a da mu se otse~e glavata na Atanasie, pa na ~ovekot koj go voskresnal Sv. Georgij, pa na Glikerie. Naredil da bidat ubieni i gradskite sudii Anatolie i Protoleon i dr.

So blagoslov na Negovoto Visokopreosve{tenstvo, Mitropolitot evropski g. Gorazd