UDELOT NA MAKEDONCITE VO GRADEWETO GRADOVI

Nekoi od ovie gradovi podocna zamrele, no nekoi ostavile traen beleg vo svetskata civilizacija. Na nekoi, so tekot na vremeto, imiwata im bile menuvani, a na nekoi im ostanale do denes nepromeneti. Sigurno deka i ovaa tema e isklu~itelno op{irna za da mo`e seopfatno da bide predadena vo ovaa kniga, pa zatoa ovde }e spomneme samo nekolku vakvi gradovi i toa onie koi ostavile zna~aen beleg vo svetskata civilizacija ili koi ostanale da egzistiraat do denes kako regionalni centri.

Da go spomneme najnapred gradot Aleksandrija, koj denes se nao|a vo Egipet. Poznato e deka ovoj grad po~nal da se gradi li~no po naredba na Aleksandar Makedonski i zatoa bil nare~en spored negovoto ime. ]e gi spomneme nakratko zaslugite {to ovoj makedonsko-egipetski grad gi dal na svetskata civilizacija.

Poznato e deka vo Aleksandrija vo vremeto na drevninata kako dominantno naselenie `iveele: Makedoncite, Grcite, Evreite i Egip}anite.

Rekonstruiran izgled na Bibliotekata vo Aleksandrija

Zna~i, re~isi celi 400 godini po osnovaweto na Aleksandrija, Makedoncite vo zna~itelna mera i natamu bile `iteli na ovoj grad. Ottamu, za site pozna~ajni li~nosti {to se rodile vo Aleksandrija vo ovoj period (no i podocna), mo`eme so polno pravo da pretpostavime deka golem del od niv bile Makedonci po rod, t.e. potomci na tamu doselenite Makedonci!

Aleksandrija dala svoj kulturen prilog vo svetskata civilizacija u{te pred pojavata na hristijanstvoto. Vo ovoj makedonsko-egipetski grad bile sozdadeni vrvni dela od svetskata nauka i kultura, vo ~ij pridones nesomneno deka va`na uloga odigrale i Makedoncite kako `iteli na ovoj grad.

Ovde sekako deka treba da ja spomneme golemata Aleksandriska biblioteka, koja bila osnovana od makedonskiot kral Ptolemej (Prvi) Lagov. Negoviot sin Ptolemej Vtori go pro{iril fondot na knigi. Zna~ajna uloga vo ova imala i negovata sestra i `ena-kralicata Arsinoja (316-271 pred Hrista), koja bila vistinski vladetel na Egipet vo vremeto na Ptolemej Vtori. Vo Aleksandriskata biblioteka bile sobrani najzna~ajnite knigi od toa vreme. Tamu bil sozdaden i prviot katalog na knigi, koj bil izraboten od poetot Kalimah. Vo svojot najgolem zenit se smeta deka ovaa biblioteka imala okolu petstotini ~etirieset i tri iljadi naslovi! Ovaa vredna biblioteka bila izgorena prvo od Rimjanite, a potoa i od muslimanite.

Vo Aleksandrija bila sozdadena i alhemijata i toa u{te za vreme na helenisti~kiot period. Vo Aleksandrija rabotel i nau~nikot i matemati~ar Heron, kako i poznatiot Arhimed. Vo Aleksandrija se rodil i poetot Apolonie (295 -215 pred Hrista), koj e avtor na poznatata poema za Jason i argonautite. Vo 270 godina pred Hrista (zna~i samo nekolku decenii po nejzinoto gradewe i naseluvawe prete`no so Makedonci) vo Aleksandrija bila pronajdena i klepsidrata. Vo tretiot vek vo Aleksandrija `iveel i rabotel i poznatiot matemati~ar Diofant, koj denes se smeta za "tatko na algebrata." Vo Aleksandrija se rodil i rabotel i Klaudie Ptolemej (100-170) svetski poznat astronom, geograf i matemati~ar, ~ii teorii i tolkuvawa (kako, na primer: Ptolemeeviot sistem i drugi) dominirale vo naukata s# do 16 vek. Toj ja vnel astronomijata i astrologijata vo praveweto na horoskopite.

Vo ovoj makedonsko-egipetski grad se slu~ile i nekolku nastani povrzani so podemot na hristijanstvoto.

Vo Aleksandrija bila sozdadena filozofskata doktrina na gnosticizmot od strana na Vasilid, koj bil u~itel vo ovoj grad vo vtoriot vek.

Vo Aleksandrija se rodile i mnogu poznati svetiteli. Nekoi od niv bile: sveti Atanasie (293-373), sveta Katerina (4 vek), sveti Kiril Aleksandriski (376-444), sveti Dionisie Aleksandriski (190-264), sveti Kir, svetite ma~enici Aleksandar, Kronin, Julijan i Makarie, koi bile ma~eni~ki ubieni poradi Hristovata vera vo 250 godina; potoa sveti Pansofie (3 vek), sveta Teodora Aleksandriska (5 vek) sveta Evtropija sveta Tomaida i u{te mnogu drugi. Sosema e verojatno deka barem nekoi od aleksandriskite svetiteli i ma~enici bile Makedonci.

Drug svetski religiozen i kulturen centar vo vremeto na drevninata bil gradot Antiohija, za koj objasnivme deka bil izgraden od osnovatelot na makedonskata dinastija Selevkidi - aleksandroviot general Selevk. Ve}e navedovme podatoci spored koi i Antiohija prete`no bila naselena so Makedonci (barem vo prviot period od svoeto egzistirawe).

Antiohija se smeta za eden od najglavnite hristijanski centri vo minatoto vo koj se slu~ile mnogu zna~ajni nastani za hristijanstvoto.

Najnapred da ka`eme deka pove}emina istra`uva~i smetaat deka vo Antiohija se slu~il eden fundamentalen nastan povrzan so hristijanstvoto, a toa e pi{uvaweto na Evangelieto po Matej! Ranite hristijanski pisateli go smetaat negovoto Evangelie kako najstaro vo Noviot zavet. Za mestoto kade sveti Matej go napi{al svoeto Evangelie postojat dve mislewa. Ednoto e deka toa bilo napi{ano vo Palestina, a vtoroto e deka bilo napi{ano tokmu vo makedonskiot maloaziski grad Antiohija, nekade okolu 70 godina po Hrista.

Se znae i deka dve od trite prvi hristijanski crkvi, koi oficijalno bile priznati vo Nikeja (325 godina) bile osnovani vo gradovi podignati i naseleni od Makedoncite. Toa se crkvite vo Aleksandrija i vo Antiohija, koi (zaedno so onaa vo Rim) bile prvite oficijalni hristijanski crkvi na svetot!

Od Biblijata e poznato deka vo Antiohija najprvin se hristijanizirale "paganite", t.e. potomcite na tamu koloniziranite Makedonci. Vo vrska so ova da go ka`eme izvonredno zna~ajniot podatok deka terminot hristijani za prvpat vo istorijata bil upotreben tokmu za `itelite Makedonci na Antiohija (Dela apostolski 11:25-26)!

I terminot "Katoli~ka crkva" za prvpat bil spomnat od eden `itel od Antiohija. Se raboti za eden od najpoznatite ranohristijanski dejci po ime sveti Ignat, koj bil roden vo Antiohija. Toj bil eden od trojcata Apostolski oci, koi dejstvuvale vo prviot i vo vtoriot vek i koi bile smetani za direktni naslednici na dvanaesette apostoli. Za sveti Ignat e interesno deka za prvpat vo istorijata go upotrebil terminot "Katoli~ka crkva", {to do denes ostanal kako naziv za edna od najgolemite crkovni zaednici vo svetot. Sveti Ignat e zna~aen i po toa {to toj go potenciral ra|aweto na Isus od majka devica. Praznuvaweto na sveti Ignat e popularno i srede dene{nite Makedonci. Vo Makedonija i denes postoi za~uvan naroden obi~aj, posveten na ovoj svetitel, {to se vika Ignat-podignat. Na ovoj praznik postarite lu|e simboli~no im gi vle~at u{ite na decata za da porasnat pove}e.

Prvite hristijanski himni od ranohristijanskiot period bile napi{ani tokmu vo gradot Antiohija.

[to se odnesuva do hristijanskite velikani i ma~enici, koi bile rodeni vo makedonskiot maloaziski grad Antiohija, najnapred od site treba da go istakneme slavniot hristijanski ispolin sveti Jovan Zlatoust (349-407). Toj se smeta za tatko na ranata crkva. Vo negovo vreme se spomenuva stare{inata na Antiohija po ime Arhelaj, {to pretstavuva u{te edno ime {to go imalo i vo postariot drevno-makedonski onomastikon. Dali mo`ebi i sveti Jovan Zlatoust bil Makedonec, t.e. potomok na svoevremeno tamu naselenite Makedonci?

Vo Antiohija se rodile i drugi zna~ajni li~nosti za hristijanstvoto. Nekoi od niv se: teologot Teodor (350-428), sveti Evsignie (4 vek), sveti Nikola (eden od sedumte propovednici, koi bile isprateni od dvanaesette apostoli za da go {irat hristijanstvoto), sveti Teodor (4 vek), sveti Evod (1 vek), sveti Teofan, sveti Teodosie Antiohiski, sveti Nikifor, sveta Serafima, sveti Erazmo Ohridski (koj `iveel na krajot od 3 i po~etokot na 4 vek i koj dejstvuval srede svoite dale~ni sonarodnici vo Ohrid), sveti Teodorit, sveta Justina i mnogu drugi. Nema nikakvo somnenie deka barem del od ovde navedenite svetiteli bile potomci na Makedoncite od Antiohija.