Arben Xaferi e potpi{an kako pretsedatel na DPA. Takov politi~ki subjekt i partija nema registrirano vo Republika Makedonija. Spored toa negoviot potpis e nevaliden i mo`e da ima zna~ewe samo kako na pratenik. Potpisite na pretstavnicite na politi~kite partii ne se zavereni so pe~at na partiite, kako {to toa stoi vo statutite na politi~kite partii.

Od Ramkovniot dogovor ne se gleda kakva e sudbinata na Dogovorot, kade e istiot deponiran i so kakva cel. Vo Ramkovniot dogovor ne e navedeno vo kolku primeroci e sostaven Dogovorot. Ramkovniot dogovor sodr`i termin "strani", pri {to ne se pojasnuva koi se tie "strani" u~esnici i potpisnici na dogovorot. Ako se misli na pretsedatelite na politi~kite partii, site tie se vo Vladata na Republika Makedonija i pretstavuvaat edna strana. Spored toa, nema dve strani, bidej}i pretstavnicite na me|unarodnata zaednica ne se tretiraat kako strana.

Ramkovniot dogovor ne e zaveden vo nitu edna institucija vo Republika Makedonija, nitu pak vo nekoja me|unarodna organizacija ili zaednica.

Ramkovniot dogovor ne sodr`i odredbi, {to }e se slu~i ako Sobranieto na Republika Makedonija - pratenicite istiot ne go usvojat?

Ramkovniot dogovor od {est strani ne e overen na sekoja stranica so potpis i pe~at na potpisnicite, taka {to istiot mo`e da se zloupotrebuva i vo nego da se vnesat novi stranici so novi sodr`ini.

Ramkovniot dogovor go ukinuva makedonskiot narod kako konstitutiven element na makedonskata dr`ava.

Ramkovniot dogovor voveduva nova terminologija, nepoznata vo nitu eden Ustav na sovremeniot svet-ZAEDNICI, MNOZINSKA ZAEDNICA, i ZAEDNICA KOJA NE E VO MNOZINSTVO, ili MNOZINSKO NASELENIE. Ovie termini se zamena za makedonskiot narod i malcinstvata, kako {to toa e vo brojni ustavi koi priznavaat malcinstva.

So Ramkovniot dogovor se voveduva KONSENZUALNA DEMOKRATIJA, t.e. majorizacija na malcinstvoto sprema mnozinstvoto. Od glasovite na polovinata + eden pratenik od zaednicata koja ne e vo mnozinstvo - {to zna~i od malcinstvoto, zavisi donesuvaweto na zakonite koi se nosat so kvalifikuvano i obi~no mnozinstvo, kako {to e promena na Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija, Zakonot za lokalnata samouprava, Zakon za izbor na sudii na Ustavniot sud Republika Makedonija, Zakon za Republi~ki sudski sovet, Zakon za Narodniot pravobranitel.

So Ramkovniot dogovor se voveduva Komitet za odnosi me\u zaednicite, od 19 ~lena, od koi sedum Makedonci, sedum Albanci i po eden ili pet od drugite malcinstva, {to zna~i ovoj Komitet go pretstavuva makedonskiot narod kako mnozinsko naselenie od 66% so samo sedum svoi pretstavnici-pratenici, dodeka malcinstvata, ili zaednicite koi ne se vo mnozinstvo od 33% se pretstaveni so sedum pratenici od Albancite i pet drugi pretstavnici od drugite zaednici odnosno malcinstva, ili vkupno od 12 pratenika, {to zna~i ovoj Komitet vo sekoj slu~aj pretstavuva majorizacija na malcinstvoto sprema mnozinstvoto.

So Ramkovniot dogovor se voveduva vo slu`bena upotreba slu`ben jazik vo Republika Makedonija na zaednicite-malcinstvata koi zboruvaat od najmalku 20%, a so zakon mo`e da se predvidi i na takvite koi zboruvaat na jazik na zaednicite vo malcinstvo i pod ovoj procent.

So Ramkovniot dogovor se naru{uva unitarniot karakter na dr`avata i se voveduvaat zaednici i majorizacija od malcinstvata sprema mnozinstvoto.

So Ramkovniot dogovor od potpisnicite e priznata okupacija na del od makedonskata teritorija {to e sprotivno na ~l.123 od Ustavot na Republika Makedonija, bidej}i takva okupacija spored Ustavot ne mo`e nikoj da priznae.

Poradi seto napred izneseno, i poradi toa {to Ramkovniot dogovor e potpi{an od lica koi nemaat legitimitet od makedonskiot narod i za vreme na voena sostojba vo severozapadniot del od Republika Makedonija, ovoj Dogovor nema pravna validnost kako spored Ustavot i zakonite na Republika Makedonija, taka i spored me|unarodnoto pravo, pa kako takov istiot ne gi obvrzuva legitimno izbranite pretstavnici - pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija, istiot da go uva`at i da gi izglasaat predlo`enite izmeni vo Ustavot na Republika Makedonija.

Vo vrska so Nacrt amandmanite na Ustavot na Republika Makedonija go istaknuvam slednoto:

Katoli~kata crkva, isto taka, e izedna~ena so Makedonskata pravoslavna crkva, iako istata e zastapena so 1% od vkupniot broj na makedonskite vernici, odnosno od 1.300.000 makedonski vernici, na ovaa crkva pripa|aat 12.000. Vo sovremenite ustavi se naveduvaat samo dominantnata, tradicionalnata i verskata zaednica koja e mnozinstvo vo taa dr`ava. Ottuka smetame deka postojnoto re{enie vo Ustavot na Republika Makedonija, ~len 19, treba da ostane onakov kakov {to e. Napomenuvame deka ve}e ima najava i od drugi verski zaednici i religiozni grupi da bidat posebno apostrofirani, kako {to e na primer baraweto na Tarikatskata islamska zaednica.

So Ramkovniot dogovor i so Nacrt amandmanite na Ustavot na RM se razgraduva makedonskata dr`ava, bidej}i se bri{e makedonskiot narod kako konstitutiven del na dr`avata, se bri{e makedonskata nacija, se voveduva dvojazi~nost vo dr`avata i se sozdava dr`ava na dva naroda– makedonskiot i albanskiot narod. Seto napred e vo sprotivnost so vekovnata borba na makedonskiot narod za sozdavawe na svoja samostojna dr`ava, za koja istiot vo minatoto digal brojni vostanija, po~nuvaj}i od Karpo{ovoto vostanie, Kresnenskoto, Razlove~koto, Ilindenskoto, Vostanieto od 11 Oktomvri 1941 godina, potoa odlukite na ASNOM za konstituirawe na makedonska dr`ava, Referendumot od 8 septemvri 1991 godina i brojni drugi nastani, za koi Makedoncite go dale svojot `ivot, kako {to se slu~uvawata so gemixiite, nastanite na mestoto nare~eno No`ot vo Prilep, na Me~kin Kamen, za {to dene{nata generacija na makedonskiot narod }e bide osuduvana od idnite generacii kako predavnici, bidej}i samata generacija so svoi odluki se bri{e od Ustavot na Republika Makedonija kako narod, dr`ava i nacija.

Gospodine Grozdanovski,

Nekoj ~itaj}i go Va{eto pismo bi rekol deka odamna ste oti{le od Makedonija pa imate seriozni problemi so razbirawe na jazikot koga nekoj Vi se obra}a. No, jasno e deka ne stanuva zbor za nerazbirawe, tuku nesakawe da se razbere, ona {to bi go razbral i stranec {to malku go nau~il makedonskiot jazik. Ne slu~ajno velam: Va{eto pismo, a ne odgovorot na moeto, zatoa {to ona {to Vie go pi{uvate skoro i nema vrska so moeto pismo, osven {to se povikuvate na mojot tekst, (tolkuvaj}i go neto~no), i imeto.

Nemav namera da prodol`am prepiska so Vas,a toa i go napi{av vo "Makedonsko sonce" br 375, no Vie prodol`uvate da iskrivuvate moi izjavi, gre{no da me interpretirate i, {to posebno me ogor~uva, neosnovano i neopravdano mi pripi{uvate deka sum go navredil makedonskoto iseleni{tvo.

Gospodine Grozdanovski, jas sum sin na makedonski emigrant {to toa stanal u{te od 1926 godina. Roden sum i `iveam von Makedonija i prirodno nemam namera da si go navreduvam narodot, ili negoviot del-iseleni{tvoto, za {to Vie apsurdno mi prefrluvate! Takvo ne{to nema ni vo moeto pismo. Ste ja proma{ile i temata i li~nosta, i zgora na toa insistirate! Ne pomagaat ni moite objasnuvawa od brojot 375. Ne sum go sporel trudot, posetenosta i sozdadenoto na na{ata emigracija. Za seto toa imam samo zborovi na po~it. No, nemam po~it (vo moite zborovi ima jasna distinkcija {to onoj koj saka mo`e da ja zabele`i) za onie koi treba da se potsetuvaat deka se Makedonci, da se molat za pomo{ na tatkovinata dodeka taa se davi - za niv, nivnata ramnodu{nost i egoizam, zavitkani vo kakvi i da se objasnuvawa, imam samo kritika. Treba li pojasnuvawe deka kritikata ne se odnesuva na onie {to pomagaat? Tamu kade {to na makedonskiot koren namesto jabolko niknala tikva koja se odreknuva od korenot, go zaborava, omalova`uva ili duri go negira - moite zborovi ne vnesuvaat raskol (toj ve}e postoi i toa po vina na odrodenite) tuku samo ja velat vistinata v o~i. A, na onie {to bea "podzaspani" toa be{e znak za trevoga. Na pametniot ne mu treba mnogu, "i komarecot za nego e muzika".

Dali zabele`uvate g. Grozdanovski deka odgovarate i na retori~kite pra{awa? Isto kako i na konstataciite upateni na smetka na onie {to se zagubile i ne sakaat da se pronajdat? Dali ste zabele`ale deka si zedovte sloboda da zboruvate kako pretstavnik na site Makedonci vo SAD? Ubavo e {to vo Va{eto vtoro pismo se zabele`uva po~etok na reterirawe, i se nadevam deka koga }e gi pro~itate u{te edna{ so vnimanie moite pisma, }e uvidite deka se sosema korektni i dobronamerni i deka voop{to nema{e pri~ina da gi napa|ate. Vpro~em, vo Va{ite stavovi se gleda patriotizam, pa poubavo energijata da ne se tro{i badijala. Da dodadam deka nema{e nikakvi napadi vrz Va{ata li~nost, tuku vrz Va{ite nekorektni komentari.

Moeto pismo ne be{e falewe, tuku od Va{a strana isprovocirano iznesuvawe na fakti, za ne{ta praveni bez namera da se iznesuvaat vo javnost, a koi vo sekoj moment mo`at da se doka`at.

Istoto ima{e smisla i kako primer, pottik za drugite, osobeno onie koi toa ne go pravele, i kako potsetuvawe deka treba da se pomaga i toa mo`e da se stori na razni na~ini, seopfatno i permanentno. Bi mi bilo zadovolstvo i Vie da dadete takov primer. Delata im davaat vistinska vrednost na zborovite. Dobrite dela vpro~em ne se sramota i ne treba da se krijat ili premol~uvaat po sekoja cena.

Se o~ekuva donesuvawe na pravni regulativi vo dr`avata. Nepobiten e faktot deka odredeni politi~ki ~elnici nemaat nikakvo vlijanie nad narodot {to go pretstavuvaat. Svedoci sme na diveeweto na ograbuva~kite bandi i nasilnicite, no seto toa ne e pri~ina da se bara politi~ki konsenzus za vlijanie na odredena narodnost.

Osnovniot pogled doka`uva deka vo ovie nemiri (takanare~ena vojna) golema pridobivka imaat kriminalcite, ograbuva~ite, a za razlika od niv, narodot (bez razlika dali e makedonskiot ili od koja bilo druga nacionalnost) ostanuva samo so svojot gol `ivot. Albanskite ~elnici, preku nemo}ta da gi kontroliraat odmetnatite kriminalci od svoite redovi, se obiduvaat da izdejstvuvaat politi~ko vlijanie na ovaa teritorija. No, sepak, i da se ispolnat nivnite barawa, nemirite nema da bidat prekinati, bidej}i nad odmetnicite ne }e mo`e da se vospostavi kontrola.

Vo ova vreme se vodi borba za nadmo} nad kriminalnite grupi, a politi~kite dogovori za dobivawe na pove}e prava na Albancite vsu{nost se prikrivawe na kriminalot.

Edniot `iv u~esnik i svedok kako pripadnik na regularnite organi na sistemot (dr`avata koja ne postoe{e vo stvarnosta), i direkten u~esnik vo sudirite, a drugiot ~ija sre}a (sudbina) mu pomogna da ne go soberat vo armija. Blagodarej}i na nastanite, ne u~estvuva{e vo voenite sudiri, me|utoa u~esnik (pasiven) vo sozdavaweto na nezavisna Makedonija i ja ima{e ~esta da bide vo prvata generacija na ARM.

Sudbinata na generacijata {to kreiraweto na svojot `ivot go zapo~nuva{e vo vreme ispolneto so omraza, rascepkanost, nedoverba, podelenost, izolacija, dovede do iskoristuvawe na podredenosta vo odnos na nacionalnosta za odredeni interesi. I, kako {to rekle starite, istorijata se povtoruva, makedonskiot narod vo tekot na istata ja do`ivea sudbinata na svoite prethodnici da go ostavi svojot `ivot za tu|ite interesi. (Za `al poukite od minatoto bea bauk za nekogo, pa i sega istoto ni se slu~uva).

Antonio Nedelkovski - Toni roden na 1.1. 1971 godina vo Skopje, a zaginat na 17.11. 1991 godina vo Vukovar be{e `rtva na tie interesi. Ispolnuvaj}i ja svojata moralna obvrska (vo toga{no vreme), a potisnat od socijalnite problemi, planiraj}i blagovremeno ostvaruvawe na voenata obvrska, pri {to bi mu se ovozmo`ilo mirno prodol`uvawe na `ivotot i ostvaruvawe na mlade{kite sni.

Vo ekot na site tie slu~uvawa, ~ekaj}i ja telegramata za da si odi doma, ne znaej}i deka negoviot aber s# u{te ne stignal vo Skopje, Toni ja do`ivea sudbinata na mnogu svoi drugari. I namesto da se vrati `iv i zdrav, ni go donesoa vo limen sandak, ne do`ivuvaj}i da ja vidi svojata ostvarena `elba - "da ja po~uvstvuva ubavinata na `ivotot vo svojata kone~no slobodna i nezavisna Makedonija".

Desetgodi{ninata od zaginuvaweto na Toni i site onie koi ne se vratija `ivi treba da ni bide povod da pokreneme edna inicijativa - kone~no da im go vozvratime ona {to im go dol`ime nie, no i dr`avata.

Vo centarot na Skopje redno e da se podigne edno spomen obele`je {to }e n# potsetuva i nas i idnite generacii na nivnata tragi~na sudbina.

Davaj}i go nivniot `ivot (vo toga{niot sistem) nas n# zadol`uvaat da ne gi zaboravime, da gi spomnuvame i adekvatno da im vozvratime, do stepen vo koj nivnite `rtvi }e bidat pravilno obe{teteni na na~in {to odgovara za zaslu`ni lu|e.

Dali site Makedonci sme tie {to samo se kolneme vo Makedonija, s# dodeka ne se dojde na vlast, a potoa zaboravame na s#, i po cena na najsvetoto - narodot i nacijata. Ako vaka se {titi svojot narod, Makedonija }e ja ostavime na site sosedi, no kako oblast so niven narod. Tie so godini rabotat za taa cel, a nie Makedoncite samite im pomagame so needinstvoto, le`ernosta i nikakva qubov kon sopstvenata tatkovina. So podbivnost gledame kon s# {to e makedonsko, a go veli~ime tu|oto. Za toa najmnogu pridonesoa Makedoncite koi vladeeja i koi sega vladeat so Makedonija. Pred da dojdat na vlast vetuvaat s# i se{to. Narodski re~eno na golema vrata doa|aat kako lavovi i volci, a na mala izleguvaat kako naivni ma~enca, ostavaj}i zad sebe pusto{.

Sosedite si pravat ~isti dr`avi i sekade go {titat i afirmiraat svojot narod. Kaj niv ne smeat da doa|aat razni me{etari, olesnuva~i i da im solat sol vo nivnite dr`avi. Tie si se povikuvaat na svojata nacija, a ako nekomu ne mu odgovara mu velat da odi tamu kade {to }e mu bide podobro i tamu da se narekuva kako {to saka.

Faktot deka dene{na Vardarska Makedonija ja menuva svojata mnoguvekovna struktura na naselenieto i toa tokmu po vina na svoite izbranici i za{titnici mnogu boli. Nas etni~kite Makedonci n# pretvorivte vo slovenski entitet, i ne ni davate nikakov prosperitet vo na{ite mnoguvekovni ogni{ta. Makedonija ja otstapuvate na nemakedonci. Na krajot neka ni e na zdravje Makedonija so s#, no ne i so Makedonci. Sega gledame kako i na{iot nade`en i posleden makedonski brod tone so lo{i kormilari, a se znae deka kormilarite posledni go napu{taat brodot.

Nie iselenite Makedonci ve o~ekuvame i vas oti so va{ata i na{ata sposobnost se poka`a deka za nas sekade ima mesto vo svetot, no ne i vo Makedonija. I na krajot na{ite sosedi se {irat i pravat od nedr`avi dr`avi na makedonska zemja i sekoj gleda da prigrabi {to mo`e pove}e od ova bogato prirodno podnebje so slavna istorija. Nie ne znaeme da ja ~uvame Makedonija, zemja {to Gospod ni ja dal da ja poseduvame, upravuvame i da se gordeeme {to sme po rod Makedonci.

Gospoda Makedonci i Makedonki, site si pravat dr`avi i nacii na makedonska teritorija, a {to napravivme nie od Makedonija? Makedonija na site, no ne i na Makedoncite.