"Vo gr~kata politika ni{to ne e promeneto vo vrska so imeto na sosednata balkanska dr`ava", izjavi gr~kiot minister za kultura, Evangelos Venizelos, vo Solun i dodade: "O~igledno e deka postoi edinstven kriterium {to go izrazuva misleweto na gr~kiot narod, a toa e deka treba da se za{titat stabilnosta i mirot na Balkanot i da se po~ituvaat postojnite granici".

Toj se soglasil so izjavata na generalniot sekretar na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Elias Plaskovitis, koj istaknal deka Grcija e podgotvena da potpi{e dogovor za kompromisno ime, ako toa e prifatlivo za dvete strani.

Spikerot na gr~kiot Parlament, Hristos Protapapas, prokomentiral: "Atina so godini go razgleduva pra{aweto za imeto na ovaa dr`ava i insistira zborot Makedonija da ne bide vklu~en vo imeto na taa republika".

Pred odr`uvaweto na zasedanieto na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii, vo gr~kite mediumi be{e najaveno deka }e se razgovara i za imeto na Makedonija. Portparolot Panajotis Beglitis istaknal deka gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti }e gi usoglasi stavovite so liderite na politi~kite partii i dopolni deka "ne e prifatlivo ustavnoto ime na Makedonija, nitu upotrebata na dvoen naziv na zemjata".

Makedonskiot i jugoslovenskiot pretsedatel, Boris Trajkovski i Voislav Ko{tunica, minatiot petok vo Skopje naglasija deka zaedni~ki }e se vklu~at vo globalnata borba protiv terorizmot so uni{tuvawe na site negovi izvori. Dvajcata pretsedateli raspravale i za re{avaweto na malcinskite pra{awa vo Makedonija i vo SR Jugoslavija, zapo~natite razgovori pome|u Srpskata i Makedonskata pravoslavna crkva, usvojuvaweto na ustavnite izmeni vo na{ata dr`ava, kako i za potpi{uvawe na Deklaracijata me|u jugoslovenskata vlada i UNMIK za regulirawe na u~estvoto na Srbite vo izborite vo Kosovo. Na sredbata Ko{tunica dal vetuvawe deka }e se napravi s# vo zakonot za etni~kite zaednici na SRJ da se vodi smetka za makedonskoto malcinstvo. Trajkovski od Ko{tunica pobaral pomo{ i vo priznavawe na Makedonskata pravoslavna crkva od strana na Srpskata pravoslavna crkva.

Od po~etokot na godinava do sega jugoslovenskite grani~ari na dr`avnata granica so Makedonija i so Albanija uapsile 2.072 lica koi se obidele ilegalno da ja minat grani~nata linija, soop{ti na~alnikot na Prvata uprava na Vojskata na Jugoslavija, general Dragan Stoiqkovi}.

Jugoslovensko-makedonskata granica se obidele nelegalno da ja minat 1.173 lica. Toj naglasi deka ovie podatoci ne se odnesuvaat na 295-te kilometri od dr`avnata granica na Jugoslavija so Makedonija i so Albanija, vo delot na Kosovo, {to e pod kontrola na silite na KFOR.

Pripadnicite na Multinacionalnata brigada "Jug" na KFOR na 11 noemvri nave~er privele dve lica {to se obidele ilegalno da ja preminat makedonsko-jugoslovenskata granica, vo delot kon Kosovo, vo oblasta na Popova [apka.

Privedenite lica & se predadeni na voenata policija zaradi ispituvawe.

Na 11 noemvri zavr{i prviot Me|unaroden simpozium "Vlasite na Balkanot", vo organizacija na Institutot za nacionalna istorija i Unijata za kultura na Vlasite.

Pretsedatelot na Unijata na Vlasite, Dimo Dim~ev, gi pretstavi nacionalnite simboli na Vlasite, grbot i himnata, naslovena kako "Roditelski zavet" napi{ana od poznatiot vla{ki trubadur Konstantin Delema~e i tretiot simbol kaj Vlasite, od Gamos, znameto na koe e izvezeno sonce so osum zraci, krst i tri jabolka {to simobliziraat plodnost.

Na simpoziumot bea podneseni 34 referati od pove}e diskutanti kako i gostite od SR Jugoslavija, Germanija i Romanija, a referatite }e bidat objaveni vo poseben zbornik.

Na marginite na Generalnoto sobranie na ON, {efot na makedonskata diplomatija, Ilinka Mitreva, ostvari pove}e bilateralni sredbi so kolegi od pove}e zemji.

Glavna tema na ostvarenite razgovori bila situacijata vo Jugoisto~na Evropa, a vo toj kontekst i aktuelnite sostojbi vo Republika Makedonija.

Vo razgovorot so {efot na albanskata diplomatija, Arta Dade, Mitreva istakna deka e neophodno zajaknuvawe na grani~nata kontrola i potrebata od pobliska sorabotka vo borbata protiv organiziraniot kriminal, nelegalnata trgovija so oru`je, droga i so lu|e. Vo navedeniot kontekst be{e otvoreno i pra{aweto okolu soznanijata za postoewe trening-kampovite na teroristi~kite grupi vo Albanija.

Ministerkata Mitreva go postavi i pra{aweto za pravoto na Makedoncite koi `iveat vo Albanija da se obrazuvaat na svojot maj~in jazik, a vo soobraznost so evropskite standardi.