Makedoncite bile inspiracija i za pogolem broj pove}e ili pomalku poznati kompozitori, kako vo minatoto, taka i denes. I ovde pred site temi predni~i likot na Aleksandar Makedonski so lu|eto od svojata bliska okolina, potoa Kleopatra Sedma i drugi Makedonci. Nitu za ovaa tema dosega kaj nas ne se vr{eni poseriozni istra`uvawa.

Vo na{ata javnost e malku poznato deka opera posvetena na Makedoncite napi{al slavniot avstriski kompozitor Volfgang Amadeus Mocart (1756 - 1791). Ovaa opera nosi naslov "Kralot ov~ar" (The Shepherd King ili Il re pastore) i bila napi{ana vo Salzburg vo 1775 godina. Pretstavnicite na lokalnata vlast vo Salzburg pobarale od Mocart da napi{e opera po povod pretstojnata poseta na najmladiot sin na caricata Marija Tereza na Salzburg. Mocart se soglasil i brgu bilo pronajdeno libretoto za ovaa opera. Libretoto vsu{nost bilo zasnovano vrz eden tekst napi{an od poetot Pjetro Metastazio (Pietro Metastasio) u{te vo 1771 godina. Ovoj tekst bil adaptiran od strana na @anbatista Varesko (Gianbattista Varesco), koj izvr{il nekolku intervencii vo sodr`inata, a istovremeno od dvata posledni ~ina napravil eden. Potoa libretoto mu bilo dadeno na Mocart, koj dobil rok od {est nedeli da ja napi{e muzikata. Prvata izvedba na operata se slu~ila na 23 april 1775 godina, a glavnata uloga na ov~arot Aminta ja igral Tamazo Konzoli (Tammaso Consoli). Pokraj Aminta, vo operata u~estvuvaat i: fenikiskata ov~arka Eliza (sopran), }erkata na tiranot Straton, po ime Tamiri (sopran); sidonskiot bogata{ Agenor (tenor) i Aleksandar Makedonski (tenor).

Prviot ~in se odigruva vo gradot Sidon, a vtoriot vo (citat) "Kampot na Makedoncite". Operata denes e snimena na razni nosa~i na zvuk (Pove}e detali kaj:Osborne Charles: "The Complete Operas of Mozart",New York, 1983).

Operi za Makedoncite komponiral i @or` Fridrih Hendal (George Frideric Hendel). Toj se smeta za eden od najdobrite kompozitori vo periodot na docniot barok (18 vek). Se rodil vo 1685 godina vo Hale (Germanija), a po~inal vo 1795 godina. Vo 1726 godina, toj ja komponiral operata "Aleksandar" (Alessandro). Operata ima tri ~ina, a libretoto go napi{al Paolo Antonio Roli (Paolo Antonio Rolli). Prvata izvedba bila vo Kralskiot Tetatar vo London na 5 maj 1726 godina. Likovi vo ovaa opera se: Aleksandar Veliki (ma{ki alt); Taksil-kralot na Indija (ma{ki alt); Klit-makedonski kapetan (bas); Kleon-makedonski kapetan (kontra-alt); Leonat-makedonski kapetan (tenor); Roksana (sopran); Lizaura (sopran). Sodr`inata se odnesuva na zapoznavaweto na Aleksandar so Roksana. Imeno, osven Roksana, vo Aleksandar bila vqubena i princezata Lizaura. Kralot Taksil bil vquben vo Lizaura, no makedonskiot oficer Kleon bil vquben vo Roksana. Toga{ se slu~ila karanicata pome|u Aleksandar i Klit, vo koja Klit bil napadnat od Aleksandar. Vo vtoriot ~in Aleksandar izjavuva deka gi saka obete princezi. Klit se sprotivstavuva na negovoto tvrdewe deka e sin na Jupiter, poradi {to Aleksandar go zatvora. Toga{ Aleksandar odi da go zadu{i lokalnoto vostanie. Vo tretiot ~in, Leonat go osloboduva Klit, a go zatvora Kleon i se obiduva da go simne Aleksandar od vlast dodeka e otsuten. Na krajot od ovaa drama, Aleksandar im prostuva na site i izjavuva deka ja saka samo Roksana, a na Taksil mu dozvoluva da se o`eni za Lizaura kako nagrada za negovata lojalnost za vreme na zagovorot.

Najdobriot germanski kompozitor Hendal ja komponiral operata "Aleksandar"

Hendal napi{al u{te edna opera vo koja se spomnuvaat Makedoncite. Toa e operata "Por" (Porus). I ovaa opera e vo tri ~ina, a bila napi{ana vo 1731 godina. Libretoto pretstavuvalo adaptacija na tekst od ve}e spomenatiot Pjetro Metastazio. I ovaa opera za prv pat bila izvedena vo Kralskiot Teatar vo London i toa na 2 fevruari 1731 godina. Sodr`inata na libretoto se odnesuva za nastanite po bitkata pome|u Aleksandar Makedonski i indiskiot kral Por.

Opera vo koja se spomnati Makedoncite napi{al i poznatiot kompozitor Hristov Vilibald Gluk (Christoph Willibald von Gluck). Ovaa opera isto taka e posvetena na indiskiot kral Por, a bila napi{ana vo Torino vo 1744 godina.

Leonardo Vinci (Leonardo Vinci): "Aleksandar vo Indija" (Alessandro nell' Indie), napi{ana od vo Rim vo 1730 godina;

Johan Adolf Hase (Johann Adolf Hasse): "Kleofida" (Cleofide), napi{ana od vo Drezden vo 1731 godina;

Francuskiot kompozitor @il Masne napi{al opera za Kleopatra

Nikola Porpora (Nicola Porpora): "Por" (Poro), napi{ana vo Torino vo 1731 godina;

Fran~esko Korzeli (Francesco Corselli), opera napi{ana vo Madrid, 1738 godina;

Baltazare Galupi (Baldassare Galuppi), opera napi{ana vo Mantova vo 1738 godina;

Xuzepe Ferdinando Brivio (Giuseppe Ferdinando Brivio), opera napi{ana vo Milano vo 1742 godina;

Nikolo Xomeli (Nicolo Jommelli), opera napi{ana vo Ferara vo 1744 godina;

David Perez (David Perez) , opera napi{ana vo Xenova vo 1755 godina;

Xorx Hristof Vagensel (Georg Christoph Wagenseil), opera napi{ana vo Viena vo 1748 godina;

Xuzepe Bono (Giuseppe Bonno), opera napi{ana vo 1751 godina;

Nikolo Picini (Niccolo Piccinni), opera napi{ana vo Rim vo 1758 godina;

Johan Kristijan Bah (Johann Christian Bach), opera napi{ana vo 1762 godina;

Tomazo Traeta (Tommaso Traetta), opera napi{ana vo Italija vo 1762 godina;

Antonio Sa~ini (Antoniot Sacchini), opera napi{ana vo Venecija vo 1763 godina;

Luixi Gati (Luigi Gatti), opera napi{ana vo Mantova vo 1768 godina;

Ferdinando Bertoni (Ferdinando Bertoni), opera napi{ana vo Xenova vo 1769 godina;

Ignac Holcbauer (Ignaz Holzbauer), opera napi{ana vo Milano vo 1769 godina;

Johan Antonin Kozelu~ (Johann Antonin Kozeluch), opera napi{ana vo Praga vo 1769 godina;

Domeniko Kori (Domeniuco Corri), opera napi{ana vo London vo 1774 godina;

Domeniko Kimaroza (Domenico Cimarosa), opera napi{ana vo Rim vo 1781 godina;

Luixi ^erubini (Luigi Cherubini), opera napi{ana vo Mantova vo 1784 godina.

Operi za Aleksandar napi{ale i kompozitorite Sarti (Satri) vo 1753 godina i Xardini (Giardini) vo 1765 godina. Izvedbata na operata na Xardini ja gledal li~no Mocart.

Opera za Makedoncite napi{al i Volfgang Amadeus Mocart

Ovde, pred s#, }e ja izdvoime operata "Kleopatra" (Cleopatre) od slavniot francuski kompozitor @il Masne (Jules Massenet), koj `iveel od 1842 do 1912 godina. Libretoto na operata go napi{al Luj Pajen (Louis Payen) vo sorabotka so Henri Kin (Henri Cean).

Opera posvetena na Kleopatra Sedma, napi{al i Semjuel Berber (Samuel Barber) vo 1966 godina. Operata se vika "Antoni i Kleopatra" i ima tri ~ina. Libretoto e na Franko Zefireli (Franco Zeffireli) i e napi{ano vrz osnova na istoimenata drama od Vilijam [ekspir. Za prv pat ovaa opera bila izvedena na 16 septemvri 1966 godina vo Metropoliten operata vo Wujork.

Angliskiot dramaturg i kompozitor Piter Antoni Mote (Peter Antony Motteux), koj `iveel od 1660 do 1718, edna svoja opera posvetil na Makedonkata Arsinoja, koja vladeela so Kipar. Operata se vika "Arsinoja, kralicata na Kipar (Arsinoe, Queen of Cyprus) i bila izvedena vo 1707 godina (The Cambridge History of English and American Literature in 18 Volumes, 1907–21. Vol. 8).

Edno od popoznatite vakvi dela e odata pod naslov "Gozbata na Aleksandar" (Alexander's Feast) od angliskiot poet i dramaturg Xon Drajden (John Dryden), napi{ana vo 1697 godina. Ovaa oda bila napi{ana za Londonskoto muzi~ko dru{tvo, a muzikata za nea ja napi{al kompozitorot Parsel (Purcell).

Svetski poznatata hevi-metal grupa Ajron Mejden (Iron Maiden) na svojot album pod naslov "Nekade vo vremeto" (Somewhere in Time) objaven vo 1986 godina, snimi kompozicija posvetena na Aleksandar Makedonski. Stihovite re~isi se napi{ani vo prozen stil. Vo sloboden prevod po~etnite stihovi na ovaa pesna glasat: