Po devetmese~nata kriza koja n# stava{e vo dilema so pra{aweto {to se slu~uva, izgleda treba kone~no da prifatime deka se slu~uva najtragi~noto. Otprvin site bevme sigurni deka na{ata zemja e edna od najdemokratskite. Apsurdno be{e da se zboruva za menuvawe na Ustavot, koj gi {tite{e pravata na site gra|ani vo zemjata. Koga makedonskite bezbednosni sili gi zaobikoluvaa okupiranite sela, znaevme deka od neprijatelot be{e izvr{uvano etni~ko ~istewe vrz s# drugo, osven vrz pripadnicite na okupatorite. Koga zlostorni~ki bea masakrirani na{ite braniteli, znaevme deka mestoto na storitelite, treba da bide v zatvor.

Denes, slikata e poinakva. Denes se borime da ostaneme narod barem vo Ustavot na na{ata dr`ava. Etni~ko is~istenite `iteli od svoite domovi se na ulica, a na ubijcite im prostivme. Edinstvenoto {to ostana isto e nesprotivstavuvaweto so ekstremistite, kako voeno taka i politi~ki.

Za eliminirawe na makedonskiot identitet, stranskite sili najdoa sojuznik vo albanskite ekstremisti, a ovie vo istite, najglavno za kreacija na sonot "Golema Albanija". Taka re`iranoto scenario za postignuvawe na edna cel mo`e{e da se odigruva. Za sproveduvawe na ekstremni zakoni i pravila vo razvienite zemji i nie bevme obrabotuvani, a i s# u{te sme. Najprvo pred javnosta se izveduva neprifatlivoto, a koga toa }e se obraboti, vtoriot poteg e donesuvawe vo pra{awe na postoe~koto, koe e vo sprotivnost so neprifatlivoto. Vtorata faza na debatirawa go sozreva procesot i poleka, no sigurno se odi kon ultimativnata sporedba i odluka, a dotoga{ nekoga{ neprifatlivoto stanuva prifatlivo. Ako akcijata e neuspe{na, vo javnosta se izveduvaat novi informacii i ciklusot se povtoruva. Taka s# do kone~noto prifa}awe, po koe se odi na sledniot ~ekor napred, no nikoga{ nazad.

^ovekovi ili nacionalni prava, osven na{ite, ovde ne se vo pra{awe. Najden e i se implementira na~in za bri{ewe na na{iot identitet. Kone~no treba da se soo~ime so faktot deka pri~ina za slu~uvawata e skroenata idnina na svetot, kreiraniot nov poredok, vo koj po s# izgleda nema mesto za Makedonec.

Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija veli: "Trgnuvaj}i od istoriskoto, kulturno, duhovno i dr`avno nasledstvo na makedonskiot narod, od vekovnata borba za nacionalna i socijalna sloboda i za sozdavawe svoja dr`ava, a posebno od dr`avno-pravnite tradicii na Kru{evskata Republika, istoriskite odluki na ASNOM i ustavno-pravniot kontinuitet na makedonskata dr`ava kako suverena republika vo Federativna Jugoslavija, od slobodno izrazenata volja na gra|anite na Republika Makedonija na referendumot od osmi septemvri 1991 godina, kako i od istoriskiot fakt deka Makedonija e konstituirana kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod vo koja se obezbeduva celosna gra|anska ramnopravnost i trajno so`itelstvo na makedonskiot narod so Albancite, Turcite, Vlasite, Romite i drugite nacionalnosti koi `iveat vo Republika Makedonija, a so cel...".

Vo Preambulata e jasno potcrtano deka Makedonija e dr`ava na makedonskiot narod vo so`itelstvo so drugite zaednici, na~in na koj site takanare~eni zapadni demokratii ja vtemeluvaat svojata dr`ava, no najva`no identifikuvawe na makedonskiot narod kako poseben narod.

Vo Preambulata od Ramkovniot dogovor e izbri{an makedonskiot narod, ili poto~no ispu{ten, tekstot e zbir na zborovi so anonimno zna~ewe {to opi{uva {totuku nastanata dr`ava, bez minato, pa duri i bez poslednoto desetgodi{no postoewe: "Gra|anite na Republika Makedonija, prezemaj}i ja odgovornosta za sega{nosta i idninata na nivnata tatkovina, svesni i blagodarni na svoite predci za `rtvite i posvetenosta vo nivnite zalo`bi i borba za sozdavawe samostojna i suverena dr`ava Makedonija i odgovornost pred idnite generacii za za~uvuvawe i razvojot na s# {to e vredno od bogatoto kulturno nasledstvo i so`ivotot vo Makedonija, ednakvi vo svoite prava i obvrski kon zaedni~koto dobro - R. Makedonija vo soglasnost so tradicijata na Kru{evskata Republika i odlukite na ASNOM, i na referendumot od osmi septemvri 1991 g. odlu~ija da ja konstituiraat Republika Makedonija kako samostojna i suverena dr`ava, so
namera da se vospostavi i zacvrsti vladeeweto na pravoto, da se garantiraat ~ovekovite prava i gra|anski slobodi, da se obezbedi mir i so`ivot, socijalna pravda, ekonomska blagosostojba i napredok na li~niot i zaedni~kiot `ivot, preku svoite pretstavnici vo Sobranieto na Republika Makedonija, izbrani na slobodni i demokratski izbori, usvojuvaat...".

Denes, 18-ti oktomvri, preku makedonskite mediumi se najavuva deka se mo`ni predlozi za izmena na Preambulata od pove}e strani, po pritisok od javnosta. Eden od predlozite koj i ekspertite go prifa}ale (pra{awe e koi
se tie eksperti i koj gi stavi na taa pozicija) e slednata modifikacija vo
po~etokot na Preambulata od Ramkovniot dogovor: "Gra|anite na Republika Makedonija, pripadnicite na makedonskiot narod, Albanci, Turci, Vlasi, Romi, Srbi i dr., prezemaj}i ja odgovornosta...", i prodol`uva tekstot od Ramkovniot dogovor. Pripadnici na makedonskiot narod?! Na ekspertite ova im izgleda poprifatlivo?!? Kade se spomnati Makedoncite? I ovde e jasno neprifa}awe na postoeweto na posebna makedonska nacija, {to e duri i polo{o od Preambulata vo Ramkovniot dogovor za nas Makedoncite, bidej}i se spomnuvaat site drugi, osven Makedoncite. Zo{to se prodol`uva so lagi deka ova e patot za napred, a s# drugo za vojna? Kako mo`e vra}awe vo vreme, preku 1.300 godini, od po~etokot na postoeweto na Makedoncite, ako se smeta od doseluvaweto na Slovencite, da bide pat za napred? Kako e voop{to v red da se odzema makedonskiot identitet, edno od najva`nite ~ovekovi prava i kako mo`at makedonskite lideri za toa voop{to da diskutiraat i da baraat kompromisi? Kako dozvoluvate da se vr{i genocid vrz nas, va{iot narod, ~ij del ste i vie? Gledano vo celost mo`ebi ne sakavte da dojdete do ova, no fakt e deka davaj}i malku ovde-malku onde, na{ata pozicija i situacija denes e katastrofalna. Vreme e da ja poslu{ate va{ata sovest i da priznaete deka ne se izborivte za interesite na Makedoncite vo Dogovorot {to go potpi{avte. Vreme e da ja prifatite odgovornosta, makar toa zna~elo i povlekuvawe od politi~ka scena i da go proglasite Ohridskiot dogovor za nevaliden, bidej}i vo nego ne e pretstaven va{iot sopstven narod-makedonskiot. Na referendumot vo 1991 godina, koga me|u drugite glasaa i Albanci od Makedonija za samostojna Makedonija, nezavisna od toga{na Jugoslavija, ne be{e odlu~eno i za nekakva Ilirida, ju`no Kosovo, Mala Albanija i sl. Na sekoj treba da mu bide jasno deka ova e Makedonija, dr`ava koja
Makedoncite ja narekle taka i za ~ija samostojnost se borele so vekovi.
Mo`ebi nekoga{ bilo teritorija, pa lu|eto koi `iveele i se doseluvale go
dobivale imeto Makedonci, no otkako stanavme Makedonci, nie Makedoncite go vnesovme imeto Makedonija vo sega{nosta, vo 21-iot vek. Sekoj poedinec treba deka dodeka vo Makedonija samiot toj ne se identifikuva kako Makedonec, }e bide malcinstvo. Toa e negovo pravo, a }e ima i pravo na svoja vera i svoj jazik.

No, da bara menuvawe na Ustav vo zemja koja gi ispolnuva site standardi i kriteriumi na demokratska zemja, e bez sekakva logika. Minatoto ne ni dostavilo mo`nosti za sopstvena dr`ava i sega po 600 godini, koga kone~no toa go postignavme, taa vo nikoj slu~aj ne e kreacija na dva ili pove}e narodi kade edniot e pot~inet. Koj e vsu{nost interesot na tie stranski sili na koi po s# izgleda mu smeta na{eto postoewe? Koga se postavuva ova pra{awe, najmnogu se slu{a odgovorot deka ekonomskite interesi se prisutni vo na{ata zemja poradi mestopolo`bata i planiranite sproveduvawa na naftovodi i gasovodi od istok do Jadransko More, pa zatoa na tie globalni kompanii vo interes im e stabilen region. No, zo{to bri{eweto na makedonskiot narod bi zna~elo-stabilnost? Naprotiv, zemjata bi bila najstabilna kako {to e sega i koga bi se poddr`ala vo borbata protiv ekstremnite grupacii. Izgleda stabilnosta ne treba da se bara vo sega o~igledniot konflikt me|u Makedonija i albanski kriminalci, tuku vo odnosite na na{ata zemja so na{iot ju`en sosed. Sporot so makedonskoto ime e pri~ina za ekonomska nestabilnost i nosi naru{ena sorabotka me|u Makedonija i Grcija. Re{enieto vo ovoj konflikt e daleku, bidej}i ni edniot ni drugiot nema da pravat otstapki. Grcija treba da go priznae doma{noto malcinstvo koe go negirala so decenii, pri {to vr{ela maltretirawe, nasilstvo, genocid i vo kraen slu~aj mo`ebi bi zna~elo i otstapuvawe na golem del od svojata zemja. Koga bi se otstranila pri~inata kaj ednata strana, vo ovoj slu~aj eliminirawe na pri~ina za svetsko priznavawe na postoe~ki makedonski identitet nezavisno od Grcija, problemot bi bil re{en. Sekakvi izmeni na temelnite i dr`avotvornite karakteristiki zna~at bri{ewe na makedonskiot narod. Toa ne e slu~ajno, bidej}i e manipulacija za prifa}awe na nepostoeweto na istiot i voop{to ne e prifatlivo za Makedoncite. Spored toa zamenata na Ustavot, ne zna~i negova izmena, tuku vr{ewe genocid vrz nas Makedoncite.

Ohridskiot dogovor ne smee da se prifati, zatoa {to ne e re{enie. Dogovorot e iluzija, a re{enie e internacionalno priznavawe na Republika Makedonija, ne me|uvremeno ili na proba i prifa}awe na postoeweto na makedonskiot narod. Ne kako Grci, ne kako Bugari, ne kako Srbi, najmalku kako Albanci i ne kako Sloveni, tuku samo kako Makedonci. Treba edna{ da se prifati deka site sme ramnopravni i oti site isto vredime.

Izvr{enite zlostorstva na Grcija kon makedonskoto malcinstvo treba da se znaat, ne deka sakame da vojuvame, tuku zatoa {to morame da po~neme od po~etok so otvoreni karti, za da imame so`ivot. Toga{ }e ima mir i toa dolgotraen, a ne la`en kako {to se nudi sega od svetskite igra~i i bleferi. Makedonci, razbudete se! Krizata mo`e da se re{i i toa kako {to velea site, voeno i politi~ki. Na kriminalcite koi fatile oru`je v raka i zastanale protiv ustavniot poredok, treba zakonot da im sudi. Politi~koto re{avawe na krizata ne se sostoi vo kompromis so politi~kite glasovi na kriminalcite, bidej}i i tie zastanaa protiv Ustavot, tuku treba da se re{ava na svetsko nivo, kade glavna to~ka e sporot so Grcija. Da barame od na{ite lideri da si ja vr{at rabotata, zatoa gi izbravme, da predviduvaat mo`ni zamki vo site nadvore{ni interesi i za~uvuvawe na na{ite nacionalni interesi, a ne za prodavawe na na{eto ime. Treba da bideme edinstveni i da ne dozvoluvame da manipuliraat so nas, koristej}i go na{iot pesimizam. Vo sekoja kriza nekoj reagira so negirawe, drug so sprotivstavuvawe, a tretiot so planovi za profit.

Najtragi~no e {to tie koi negiraat baraat zadovolstvo i uteha vo neprifa}awe na tie {to se protivat, a ovie gubat sila so niv, dodeka profiterite si ja brkaat rabotata i nema koj da mu smeta. Vo sekoj slu~aj, tretiot izvlekuva korist.

Makedonski lideri, zastanete na na{ata strana, zastanete na stranata na va{iot narod!!!

Ako od 1945 do 1990 godina pominavme vreme na samobendisan i stabilen sistem vo koj ~elnicite na federacijata ne veruvaa deka e najdobar, }e ni treba li sega u{te tolku vreme za narodot da poveruva deka so osamostojuvaweto n# ~eka bleskava i sigurna idnina?

Kako {to trgnale rabotite so voveduvaweto na pove}epartiskiot sistem vo Makedonija, sega imame nekolku desetici politi~ki partii, zdru`enija, sojuzi, dru{tva i asocijacii so cel bezbedno i mirno `iveewe. Sekoj {to sedna na udobnite fotelji, so site privilegii, ja zbogati partijata na vlast a i sebesi.

Liderite, ~elnicite i upravuva~ite mu go svrtea grbot na elektoratot, si teraat po svoj terk, upravuvaat i rakovodat so narodot kako {to sakaat. Parlamentot, kako najvisok dr`avotvoren organ, so pratenicite koi se prikazna za sebe, li~i na s# samo ne na zakonodaven dom. Toj li~i na teatar i ~esto pati raboti so edvaj 60 pratenici, dodeka drugite gi nema i si teraat biznisi za li~no zbogatuvawe. A, narodot neka se snao|a koj kako znae i umee.

Mnogu lu|e koi imaat mo`nost zemaat bileti vo eden pravec i odat vo beliot svet. A makedonskata vlast nikoga{ ne se zapra{ala zo{to tie na{i stru~ni i drugi lica begaat od svojata rodna grutka, a armijata ste~ajci, tehnolo{ki vi{oci i nevraboteni }e dobivaat "socijalka" koja ne stasuva ni za leb, a kamoli za drugi potrebi.

Vlasta se zanimava so problemite {to im gi nametna EU, NATO i razni emisari, koi se zalagaat za izmena na sistemot, dopolnuvawe na Ustavot, razni ramkovni dogovori, uceni ili so vetuvawa deka utre vo Makedonija }e se `ivee poubavo i posigurno!? Kakva kusogledost od strana na pregovara~ite, a u{te pove}e na na{ite potpi{uva~i na takvite ramki i zakrpi na Ustavot na RM, koi ne uka`aa navreme deka postapkata za izmena, dopolnuvawe ili sl., posebno na Ustavot na R. Makedonija, e strogo propi{an ustaven zakon i drugi normi! Sega Parlamentot, namesto da se zanimava so dr`avni i narodni pra{awa za ureduvawe na sistemot, taa se zanimava so nametnati ucenuva~ki raboti. Toa nema da vrodi so plod, bidej}i se pregovara i se bara re{enie za bo`emni ~ovekovi prava na albanskoto malcinstvo, koe kako takvo treba da si ostane, a albanskite lideri i partii propagiraat i poddr`uvaat terorizam, ubivawa, siluvawa, pla~kawa, pusto{ej}i i okupiraj}i ja Makedonija so ka~a~ki bandi. Sega tie baraat i amnestija, na{iot vrv treba da se osvesti, a Parlamentot treba vedna{ da prestane so raspravata po Ramkovniot dogovor i da gi otfrli amandmanite. Albanskite partii i malcinstvoto vo Makedonija nikoga{ nema da prestane so razni uceni, so cel da odvojat del od dr`avata i eden den da sozdadat golema Albanija. Treba da ni bide jasno deka so Albanci, ka~aci i teroristi ne mo`e da se `ivee zaedno vo Makedonija. Toa prodol`uva od 1941 navamu. Ottoga{ s# u{te imame rani i belezi, koi te{ko se bri{at.

Zatoa na makedonskite rakovoditeli i Parlamentot im se prepora~uva ovie nasilni i ucenuva~ki metodi vedna{ da se otfrlat i da rabotat za dobroto i stabilizacijata na Makedonija, pravej}i praven sistem vo dr`avata za dobrobit na makedonskiot ~ovek i gra|anin. Vo sprotivno, neka si podnesat neotpoviklivi ostavki i da bidat zemeni na odgovornost za dosega{nata besplodna rabota na dr`ava koja materijalno ja osakatuvaat i slednite izbori da ne se pojavuvaat.

Kako mo`e da se zamisli toa??? Da, site {to go odlu~ile toa imaat "dobra du{a?! Sramota! Site nie Makedonci {to `iveeme vo dale~na Germanija, se pra{uvame {to }e pravime nie jadni i siroti? [to }e im ka`eme na na{ite deca i vnuci? Veruvajte, ova e u`asno: junacite ginat, vladata zasedava, a albanskite separatisti-teroristi siluvaat, ubivaat, palat, pukaat!

[to go o~ekuva ovoj na{ beden narod vo idninata? Vie vo Vladata i vo Parlamentot, osvestete se! Dali znaete {to napravivte so Makedonija? Makedonija ve}e }e ja nema. Maticata gi dr`i p~elite vo ko{areto. Ako taa umre, tie letaat baraat izlez. A pretsedatelot? Toj e dol`en da rakovodi so dr`avata za narodot da bide bezbeden, a ne poni{ten od svojata dr`ava.

Veton Suroi, kako eden od onie koi se zalagaa za nekakva si slobodna demokratija na pi{uvaniot zbor vo Kosovo, od strana na re`imot na Milo{evi} be{e proglasen kako nepo`elen i opasen podbucnuva~ na [iptarite vo pokrainata. Nekolku negovi prodemokratski izjavi protiv OVK go napravija i dr`aven neprijatel broj eden i na kosovskite Albanci.

Kako po obi~aj, toj li~no mu se obrati na na{iot dobro~initel i ~ovek so "golemo" srce kako na koko{ka, Branko Crvenkovski. Istiot onoj Branko koj potpi{a da se smeni na{eto zname, ime i na{iot Ustav vo 1995 godina. Scenarioto se odigruva{e toa leto Gospodovo, koga Branko li~no se zalo`i za Veton Suroi po itna postapka da dobie makedonski paso{.

Taka i se slu~i. Ottoga{ navamu toj e veren makedonski dr`avjanin koj raboti za kauzata na Albancite i mo`ebi s# u{te si go prodol`uva paso{ot za mirno da patuva po svetot, pojavuvaj}i se po mediumite i velej}i deka Albancite se diskriminirani i ugnetuvani od Makedoncite. Taka be{e i ovoj pat koga toj iznaka`a mnogu te{ki zborovi protiv Makedoncite, pa voditelot za~udeno go zapra{a zarem e fer od negova strana da zboruva taka koga tokmu Makedonija mu go spasila `ivotot, pribiraj}i go pod svoj pokriv. Ova e mal primer {to se slu~uva momentalno po svetot od onie na koi Branko im podari makedonski paso{i, koi zulum}arat po svetot ka`uvaj}i deka se Makedonci, a zboruvaat protiv nas. Ve}e videna {ema - "Rani ku~e da te lae".

Nema nitu edna zemja vo svetot koja ekspresno im izdava paso{i na 200.000 tu|inci, znaej}i deka ovie dojdenci od Kosovo rabotat protiv nas, a sega povikuvaat na oru`je so okupirani teritorii. Tokmu ovie nivni intelektualci se onaa druga polovina od otvoreniot front koj se vodi nasekade kade mo`e da se stapne i da se ka`e ne{to protiv Makedonija.

[to bi rekol dedo mi "A bre dete Branko, {to }e pravime so tebe: da te sudime, ne mo`eme - nema zakon za tebe, da te besime - isto, da te pratime vo rudnik - site ni se zatvoreni! Ostanuva samo da ~ekame na Gospod da vrnat kamewa, pa nekoj da te dofati".

Narode makedonski, zarem ne gleda{ {to se pravi vo svetot, stani i doka`i im na na{ite predavnici i na prokletiot Zapad deka ne sme nitu glupi nitu nepismeni.

Vie g. Trajkovski ako ste svesni {to napravivte, toga{ najdobro e da si odite! Kako samo mo`evte da napravite smetka bez kr~marot! Narodot e toj koj{to }e odlu~i ili pak vie imate dokument deka va{ite predci vi ja prepi{ale Makedonija vam, pa sega so nea mo`ete da pravite s#. Kako ne vi e sram! Zapadot da vi izdiktira Ramkoven dogovor?! Vie mislite deka po seto ova s# u{te }e bidete pretsedatel? Te{ko.

Ahmeti }e ve zameni, a vie kako predavnik i od [iptarite }e bidete osudeni i nema duri ni amnestija da vi dadat.

Narode makedonski, treba da bidete svesni deka Zapadot saka promena na granici, bri{ewe od geografskata karta i sozdavawe golemi dr`avi na smetka na na{iot identitet, a za toa potrebni se takvi kako na{ata "Vlada" i [iptarite! So eden zbor, [iptarite se samo instrument za nivniot plan da mo`e da se ostvari.

Od Makedoncite vo dijasporata sme razo~arani, zatoa {to so nivnata pomo{, koja e samo verbalna, izgubivme nade` deka mo`eme da se potpreme na niv. Narodot ima odli~na pogovorka "Volkot e debel vo vratot, za{to sam si obezbeduva hrana".

^ekaj}i ja nivnata pomo{ vo oprema, pari za na{ite braniteli, dobivavme samo apeli da ja za~uvame Makedonija, zatoa {to druga tatkovina sme nemale. Im blagodarime za celosnata usna poddr{ka. Mo`ea barem malku da nau~at kako se pomaga svojot narod, gledaj}i gi ka~acite kako se podgotvuvaa za vooru`en bunt protiv Makedoncite.

Makedonci, koi `iveete vo Makedonija, vie ste edinstvenata sila koja mo`e da se sprotivstavi na site oblici na nasilstvo od ka~a~ko balisti~kite bandi.

Razmisluvajte kako {to razmisluvale na{ite hrabri predci i zastanete vo odbrana na tatkovinata, zatoa {to nema koj drug da ja brani.

Gi povikuvame site svesni Makedonci da ni se pridru`at, najprvo so pritisok vrz vlasta da ne usvojuvaat nikakov Dogovor. Vtoro, po potreba. ako ne se vrazumat predavnicite, da se pristapi kon nivno kaznuvawe koe ka~acite dobro }e go zapamtat.

Makedonci, Makedonija e s# {to imame. Bidete podgotveni i reagirajte so srceto, a toa }e ni go poka`e patot, pat po koj }e trgne sekoj napaten i siroma{en, no ~esen Makedonec.

Vo vrska so sredstvata sobrani vo Makedonskiot humanitaren fond za pomo{ na nastradanite i proteranite `rtvi na albanskiot fa{isti~ki terorizam vo Makedonija, Sovetot go izdava slednoto soop{tenie:

Od 370.000 avstraliski dolari, sobrani i utvrdeni do 11 septemvri 2001 godina, 50.000 dolari se isprateni na Fondacijata za Makedonija, za proteranite Makedonci koi u~estvuvaa vo blokadata na grani~niot premin Blace, so cel da se izborat za bezbedno vra}awe vo svoite domovi i osloboduvawe na Makedoncite kidnapirani od strana na teroristite; 40.000 dolari do semejstvata na zaginatite, vrz osnova na spisokot na zaginati dobien od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Makedonija; 63.000 dolari do nekoi od povredenite makedonski vojnici, policajci i gra|ani, a u{te 77.000 dolari treba da se ispratat do preostanatite povredeni lica za koi s# u{te se obiduvame da dobieme to~ni podatoci. Preostanatite 160.000 avstraliski dolari treba da se primenat za pomagawe na proteranite lica i nivno bezbedno vra}awe vo svoite domovi, na na~in za koj Sovetot }e treba doprva da odlu~i, otkako }e se obezbedat uslovi za najsigurna i najefikasna upotreba na sredstvata. Za taa cel, na 20 oktomvri 2001 godina, vo Kanbera, se odr`a sobranie na pretstavnici na site makedonski humanitarni organizacii od Avstralija koi sobiraa sredstva za pomo{ na `rtvite od terorizmot vo Makedonija.

Site dariteli koi vlo`ija sredstva vo Makedonskiot humanitaren fond od Sidnej za kuso vreme }e dobijat detalen pismen izve{taj, a }e mo`at da dobijat i uvid vo site smetkopotvrdi za ispratenite sredstva, vo kancelariite na Makedonskata pravoslavna op{tina za Sidnej i Makedonskata pravoslavna crkovna op{tina "Sveta Petka" od Rokdejl.

So raspar~uvaweto na makedonskata etni~ka teritorija vo 1912 godina, pokraj menuvawe na granicite na ve}e formiranite balkanski dr`avi Srbija, Bugarija i Grcija, se pojavuva nova balkanska dr`ava po ime Albanija. Novoformiranata albanska dr`ava vo 1912 godina potvrdena e na konferencijata na ambasadori vo London vo 1913 godina. Istata godina se redefinira so spogodbata na gr~koto kralstvo i novoformiranata albanska dr`ava vo 1923 godina, a potoa vo 1925 godina so Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite novoformiranoto kralstvo na Albanija se definira sega{nata granica na albanskata dr`ava. Dene{nata albanska dr`ava so delovi na makedonskite etni~ki predeli se protega na povr{ina od 28.748 kvadaratni kilometri.

Vo granicite na dene{nata albanska dr`ava vlezeni se slednite makedonski predeli: Gorija, severoisto~no od gradot Kor~a do selata Beli{te i Trstenik vo nasoka kon gradot Kostur; Dolna Prespa, na jug od Prespanskoto Ezero i del od ohridsko-stru{kiot predel, zapadno od gradot Podgradec; Golo Brdo, jugozapadno od gradot Debar i del od oblasta Gora, severniot del od gradot Pi{kopeja, pome|u desniot breg na rekata Drim i sega{nata me|udr`avna granica pome|u albanskata i makedonska dr`ava na planinskite venci na Korab i [ara.

Naselenite mesta na makedonskite etni~ki predeli vo granicite na dene{nata albanska dr`ava se gradot Kor~a so edna tretina makedonski etnos i naselenite mesta: Damjanec, Dvorani, Drenovo, Dunavec, Darda, Viso~i{ta, Dolna Zvezda, Stojnica, Pe{tani, Kotinec, Bobo{tica i drugi naseleni mesta. Beli{ta so naselbite: Bo`igrad, Zagradec , Grabec, Drenovo, Golumbi~, Vrbnik, Gola Perda, Mo~uri{te i drugi naselbi.

Dolna Prespa, so naselbite: Tuma{ec, Gorica, Globo~ani, [ulin, Pustec, Leska, Zrnovsko, Cerje, Rakicka, Zoro~ka, Zagradec, Konsko, Latica i drugi pomali naselbi.

Ohridski breg, gradot Podgradec i naselbite: Lin, Piskupati, Pla~e, ^ernevka, Uduni{ta, Manuli{ta, Starovi, U{eni{ta, Manuli{ta, Zagori~ani, R'mene, ^erova, Bratomir, Berograd, Le{nica, Blace, Grabovica.

Golo Brdo so naselbite: Borovo, Vi~i{ta, Vladimirci, Vrbnica, Ginovec, Godei{te, Golemi Ostreni, Gorica, Drenovo, Zabzun, Izvor, Klewe, Kosovec, Le{ni~ani, Qubole`, Malo Ostreni, Radovi{te, Sebi{te, Steblovo, Smolik, Trebi{te, Torba~, To~epi, ^erenec, Memelar, Virnica, Geni{ta, Kova~i{ta, Radomirci, Makelari i drugi naselbi.

Gora so naselbite: Pake{i, Borje, [i{tovec, Zlipotok, Orasta, Slatina i drugi naselbi.

Von makedonskite etni~ki predeli, Makedonci `iveat vo Tirana okolu 30.000, Dra~, Belgrad (Berat), Kowuh (Elbasan), Kroja, Pi{kopeja i selata Trep~a, Arbeli, Mo`ica Totolani, Kova~ica, Blato, Sopotvi~i{ta, Vino{ta i gradot Valona, kako i vo te~enieto na rekata Bistrica, poto~no vo naselbata Kanali i Mavrovo. Po te~enieto na rekata Evzen vo naselbite [ijak i Jagodina.

Statisti~kite podatoci vo odredeni vremenski periodi ka`uvaat deka Albanija vo 1923 godina imala 803.560 `iteli. Vo 1938 godina 1.040.350, a vo 1945 godina po oficijalnata statistika, Albanija ima 1.122.044 `iteli.

Vo 1938 godina registrirani se 45.000 Makedonci, a vo 1945 godina 65.000 se izjasnile kako Makedonci. Vo 1979 godina, Albanija ima 2.672.000 `iteli ili godi{en prirast od preku tri otsto. Matemati~ko-statisti~ka presmetka napravena e vrz podatocite od popisot na naselenieto vo 1945 godina kade kako Makedonci se izjasnilo etni~ko naselenie od 65.000 `iteli, kako i podatocite od popisot vo 1979 g. bez diferenciran nacionalen pregled.

Od presmetkite proizleguva deka minimalnata brojka na makedonskiot etnos vo albanskata dr`ava so prose~en prirast od tri otsto e: vo 1979 g.-188.387, vo 1980 g.-194.038, vo 1985 g. - 224944, vo 1990 g. vo 283.957, vo 1995 g. 319.957; vo 2000 g.- 379.500 Makedonci.