Skopskata Op{tina Centar na poslednata sednica donese odluka za zbratimuvawe so Op{tinata Neapoli od gradot Solun. Pri~inata za ovaa odluka e vospostavuvawe zaemna sorabotka na ekonomski plan, delovni kontakti i razmena na iskustva.

Od posebno zna~ewe za Op{tina Centar e faktot {to zbratimuvaweto e so op{tina koja pripa|a na zemja-~lenka na Evropskata unija. Toa se veli vo objasnuvaweto na Op{tina Centar, otvora mo`nost za eventualno dobivawe nepovratni sredstva i drugi pogodnosti.

"Mo`nost za konflikt so Turcija s# u{te postoi, iako taa vo momentov e pomala otkolku vo minatoto", izjavi gr~kiot pretsedatel Konstantinos Stefanopulos vo Solun, pred ~lenovite na Komandata na Tretiot armiski korpus, rasporeden vo Severna Grcija, dodavaj}i deka "ovaa mo`nost postoi, s# dodeka Turcija ne se otka`e od nezakonskite i neosnovani pretenzii kon nivnata dr`ava".

Toj podvle~e deka za zajaknuvawe na moralot, patriotskite ~uvstva i odbranbenata sposobnost na dr`avata, neophodno e armiskite slu`benici i gra|anite na Grcija dobro da bidat zapoznaeni so nivnite "nacionalni prava, bazirani vrz me|unarodnite pravni normi, postojnite me|unarodni dogovori i na gr~kiot karakter na regionot i ostrovite, koi na{ite sosedi bez zakonska osnova gi ozna~uvaat so drugi boi, razli~ni od boite na gr~koto zname".

Ibrahim Rugova, liderot na Demokratskiot sojuz na Kosovo, objavi deka }e po~ne {trajk so glad "za da go privle~e vnimanieto na me|unarodnata zaednica na negovite tvrdewa za prisustvo na teroristi na organizacijata na Osama bin Laden na kosovska teritorija".

Rugova tvrdi deka islamskite teroristi pod komanda na Mahmud se borele na strana na muslimanskite sili za vreme na vojnata vo Bosna i Hercegovina i gi potpomagale pripadnicite na OVK vo periodot na kosovskiot konflikt. Prisustvoto na ~lenovi na "Al Kaida" vo Kosovo pretstavuva seriozen problem, bidej}i vo ovoj region se vkrstuvaat pati{tata na ilegalnata trgovija so oru`je i narkotici, koja e glaven finansiski izvor na teroristi~ka grupa na Bin Laden.

Po 88 godini vo egejskiot del na Makedonija be{e izvr{ena bogoslu`ba na makedonski jazik. Arhimandritot Nikodimus Carkwas so blagoslov na Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski g.g. Stefan, vo prisustvo na golem broj gosti, ja osveti crkvata "Sv. Zlata Meglenska" vo glavniot grad na Meglen, Sobotsko.

"Mnogu sme sre}ni, bidej}i denes se slu~i najgolemoto ne{to vo na{iot `ivot i vo istorijata na egejskiot del na Makedonija. Po 88 godini be{e izvr{ena prvata liturgija vo makedonski hram i na maj~in makedonski jazik. Se nadevame deka ovaa praktika }e prodol`i vo drugi crkvi i vo drugi gradovi vo egejskiot del na Makedonija, a toa }e se odnesuva na u~ili{ta, kulturni domovi. Nemavme nikakvi problemi. Navistina, pred pet godini ova be{e samo son, no toj son denes se ostvari na delo...", istakna me|u drugoto arhimandritot Carkwas.

"Skopjani pametat i znaat deka vo toplite i prijatni zimski denovi, pridru`uvani so ju`no vetre, nekolku jata galebi od Egejskoto More, nekade okolu Solunskiot zaliv, po rekata Vardar smelo pristignuvaa vo Skopje. Koga govoram smelo, mislam na toa deka tie pominuvaat eden za niv nepoznat pat. Skopjani bea prijatno iznenadeni koga }e gi videa galebite kraj mostovite...

Galebite za skopjani nosea nekakvi poraki, op{ti, no i li~ni. Li~ni, bidej}i nivnoto pojavuvawe be{e povrzuvano so toa deka onoj {to }e gi vidi }e dobie nekoja poraka, oti godinata }e mu bide sre}na, a op{ti deka so nivnoto doa|awe vo gradot, sredinata ili dr`avata }e se slu~i ne{to povolno. Tie nikoga{ ne se povrzuvaa so ne{to negativno. Od ovie pobudi i do`ivuvawa so tie prekrasni zdanija, a i od razgovorite so mnogu skopjani, dojdov do ideja da napravam spomenik na tie bestra{ni ptici. Retki se onie kontinentalni gradovi vo svetot, kako {to e Skopje, kade doletuvaat galebite", izjavi arhitektot @ivko Popovski vo intervjuto za "Makedonija denes" na pra{aweto koe e zna~eweto na negovata skluptura "Spomen na solunskite galebi" koja }e go krasi kejot "13 Noemvri".

Na 21 oktomvri na pristani{tetoto na gr~kiot ostrov Tasos, otkriena e monumentalnata skulptura "Delfini", delo na dvajca mladi makedonski umetnici, Darko Dukovski i Elena Markova~eva.

Vo prisustvo na pretstavnicite od gr~koto Ministerstvoto za kultura, vo ramkite na sve~enata ceremonija ovaa skulptura predizvika golem interes kaj `itelite na ovoj ostrov, a ja otkri gradona~alnikot na Tasos.

Skulpturata e pora~ka od gospodinot Babi Filipidos, gr~ki biznismen, sopstvenik na brodovi "Delfin", kako i na rudnik na poznatiot mermer od Tasos. Toj minatata godina vo Skopje, po posetata na izlo`bata na Darko Dukovski na arhitektonski kompozicii, nara~al dve negovi skulpturi raboteni vo ovoj manir.