Pretsedatelot Boris Trajkovski vo sabotata mu gi dostavi i poslednite dva predlog-amandmana na pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov. Najmnogu verzii do`iveaja amandmanite koi se odnesuvaat na Preambulata i na ~lenot 19, koj gi regulira mestata na Makedonskata pravoslavna crkva i na drugite verski zaednici. Do 15 noemvri se o~ekuva ustavnite izmeni da se izglasaat.

Predlog-amandmanot za ~lenot 19 sega glasi: "Makedonskata pravoslavna crkva, kako i Islamskata verska zaednica vo Makedonija, Katoli~kata crkva, Evrejskata verska zaednica, Evangelisti~ko-metodisti~kata zaednica i drugite verski zaednici i religiski grupi se odvoeni od dr`avata i se ednakvi pred zakonot".

Noviot tekst na Preambulata veli: "Gra|anite na Republika Makedonija, makedonskiot narod kako i gra|anite koi `iveat vo ramkite na nejzinite granici, koi se del od albanskiot narod, turskiot narod, vla{kiot narod, srpskiot narod, romskiot narod i drugite, prezemaj}i ja odgovornosta za sega{nosta i za idninata na nivnata tatkovina...".

Noviot kodeks za odnesuvawe na novinarite treba da se donese ~as poskoro i vo nego precizno da se definira pravoto na slobodno i nezavisno novinarstvo, smetaat makedonskite novinari. Tie predlagaat vo noviot kodeks da se vklu~at na~ela, sproed koi novinarite }e bidat isklu~eni od ovaa profesija, ako ne se pridr`uvaat kon dokumentot.

Za vreme na javnata rasprava za revidirawe na kodeksot, {to se odr`a na 26 09. vo hotelot "Holidej in" be{e istaknato deka ovoj dokument treba da gi natera novinarite da ja neguvaat kulturata i etikata na javniot govor. Vo javnata rasprava u~estvuvaa pove}e novinari i urednici od pe~atenite i od elektronski mediumi vo zemjava. Tie se izjasnija deka noviot makedonski kodeks treba da se pravi po urnek na germanskiot, bidej}i pokraj na~elnite stavovi za nezavisno i slobodno novinarstvo, sodr`i "nasoki" so detalni upatstva za rabota na redakcijata, pa duri gi razjasnuva i konkretnite problemati~ni situacii.

Sredbata me|u Trajkovski i Ku~ma se odr`a na Jalta, kade prisustvuvaa i ministrite za nadvore{ni raboti i za odbrana, Ilinka Mitreva i Vlado Bu~kovski. Na sredbata dvete strani izrazile podgotvenost da sorabotuvaat vo multilateralnata diplomatija i da se koordiniraat vo aktivnostite za borba protiv terorizmot. Tie }e sorabotuvaat i vo ramkite na evropskite razgovori i na globalen plan vo ON. Isto taka, bilo zaklu~eno deka e osobeno va`no da se najde op{toprifatena definicija na terorizmot. Neoficijalno se doznava deka makedonskata strana }e insistira vo taa definicija za terorizmot da se vklu~i ONA.

Makedonija pobara Ukraina da se anga`ira vo crnomorskata inicijativa za polnopravno ~lenstvo na na{ata zemja. Me|usebnite odnosi se oceneti kako dobri i na visoko nivo so mo`nosti za unapreduvawe na ekonomskite, osobeno za pobrza implementacija na spogodbata za slobodna trgovija.

Makedonskiot pretsedatel Boris Trajkovski pri posetata vo Kremq razgovara{e so ruskiot pretsedatel Vladimir Putin. Na sredbata Putin "go opomenal" Trajkovski deka e vreme da se zavr{i parlamentarniot proces za ustavnite promeni, pri {to rekol deka "Makedonija }e ja ima ruskata poddr{ka".

Trajkovski, pak, ja poddr`al idejata na Moskva za organizirawe balkanski samit so u~estvo na me|unarodnata zaednica. Na toj samit bi trebalo da se zacvrstat principite za nepovredlivost na granicite i za multietni~kiot karakter na dr`avite na Balkanot.

Na Samoilovata tvrdina vo Ohrid pronajdena e mastilnica so perce i pismo so arapski znaci. Bronzenata mastilnica, so golemina od okolu 20 sm, celosno bila zafatena so {tetna patina {to ja razjaduva bronzata. Otkako patinata bila otstraneta se pojavile prekrasno raboteni reljefni ukrasi na koricite od mastilnicata. Na zadnata strana ima pretstavi na dva orla i lenta so vizantiski {ari, a na prednata `ivotno, najverojatno ku~e ili ~akal kako go brka svojot plen.

Motivite na mastilnicata se srednovekovni, {to, isto taka, e eden od pokazatelite za nejzino datirawe vo ovoj period. Ova e prvo par~e vistinska hartija pronajdeno kaj nas, a mo`ebi i na Balkanot, {to datira od samite po~etoci na proizvodstvo na hartija vo Evropa.

Pismoto e isprateno na de{ifracija vo Istanbul, za{to kaj nas nemame turkolozi. So ovaa ekspertiza }e se znae komu mu e upateno pismoto i {to e napi{ano vo nego.

Na 25.10. 2001 g., vo prostoriite na MPC "Sveti Kiril i Metodij" vo Rozberi, se odr`a izborno sobranie na Sovetot na Makedonskata zaednica za Sidnej, koj go so~inuvaat makedonskite pravoslavni op{tini i site drugi inkorporirani makedonski neprofitni organizacii vo Sidnej. Sobranieto izbra nov Izvr{en odbor so sledniot sostav: Igor Avramovski-Aleksandrov - pretsedatel, Mik Velkoski - potpretsedatel, Goce Jovskovski - vtor potpretsedatel, Violeta Brdarska-sekretar, Petar Dam~evski-zamenik-sekretar, Toni Najdov-blagajnik, Slave Ristevski- zamenik-blagajnik, Novica Angelovski-portparol.

Neposredna zada~a na Odborot e da pridonese za za{tita na makedonskiot narod od balisti~kite zlostorstva i za{tita na Ustavot na Makedonija i izrabotka na nov Nacrt-ustav na Sovetot, vo soglasnost so odlukata za inkorporirawe na Sovetot na makedonskata zaednica za Sidnej.