MAKEDONSKA SALATA

Nie samite napravivme Makedonija, od dr`ava na makedonskiot narod i nacionalnostite koi `iveat vo nea, da stane dr`ava na makedonskiot, albanskiot, vla{kiot i u{te nekolku narodi, da ne gi nabrojuvame site. Toa, se razbira, e rezultat na Ramkovniot dogovor potpi{an vo Ohrid i novata Preambula na Ustavot koja su{tinski go menuva karakterot na na{ata zemja, za koja se dadeni bezbroj `rtvi i proleani se reki krv vo tekot na stotici godini.

Na{ite pradedovci, dedovci i tatkovci zedoa oru`je da go branat ona najsvetoto: Makedonija. Tie stotici godini ginea za da imame svoja dr`ava. A nie? Nie so regularno glasawe (i so dosta pregovori i zakani), preku novata Preambula, se otka`uvame od nacionalniot karakter na dr`avata i namesto nacionalna ja pravime salata od narodi. Treba li da mu se lutime nekomu otstrana za ova {to ni se slu~uva? Treba li da mu se lutime na drug {to se slo`ivme da go upotrebuvame imeto BJRM (i s# u{te ne pravime ni{to okolu toa)? Na kogo da mu se lutime za znameto? Koj odi po svetot i ka`uva deka sme Sloveni, pa sega sekade n# vikaat "slavomakedonci"?

Kako {to se gleda, za s# sme vinovni nie ili poto~no onie za koi glasavme na izborite. Zatoa, um za sledniot pat (ako ima sleden pat). Kampawata za slednite izbori ve}e zapo~na.

Na{iot pretsedatel re{il da se pro{eta do Ukraina i Rusija, demek da gi podobrel odnosite so niv. So nego gi zede i ministrite za odbrana i za nadvore{ni raboti, kako zasiluvawe?! Vo momentot koga stigna vo Ukraina mu be{e soop{teno deka taa zemja nema pove}e da ni prodava oru`je, ostavaj}i n# na cedilo vo ovoj period koga imame "privremeno" okupirani teritorii. Po Ukraina, na{iov pretsedatel se upati kon Moskva kade prvata rabota koja mu be{e re~ena e deka Makedonija mora da go ispolni vetenoto kon Albancite ili vo sprotivno... Se razbira, se razgovara{e i za drugi raboti, no glavnoto be{e toa. Gledaj}i gi rezultatite na ovaa i na drugite turnei, ne mo`e da se izbegne vpe~atokot deka poarno be{e Pretsedatelot da si sedi doma i i~ da ne izleguva, nitu pak da dava kakvi bilo izjavi. Da se potsetime samo na negovite "prijatelski" vrski so pretsedatelot Bu{ i SAD, istite tie koi se najmnogu zaslu`ni za me|unarodnoto lobirawe i pritisok za pove}e "~ovekovi prava" na Albancite vo Makedonija, kako i zabranata za prodavawe oru`je na Republika Makedonija. Zna~i edno e sigurno: {tetite }e bidat pomali ako na{iot pretsedatel pove}e ne patuva i ako pove}e ne sklu~uva "prijatelstva".

Ramkovniot dogovor e na dobar pat da bide prifaten i so toa, barem spored Zapadot, }e se re{ela bezbednosnata kriza vo koja se nao|a na{ata zemja. Problemot, se razbira, ne e tolku ednostaven. Mora da se ka`e deka Zapadot e malku naiven koga misli taka. Ima "stranki" koi ne se slo`uvaat so takvata zamisla. Ovie "stranki" izgleda ne sakaat da gi napu{tat teritoriite koi tolku lesno gi zazedoa. Dokaz za toa se sekojdnevnite (ili seno}nite, ako sakate) istreli, napadi, zakani kako i gorewe na ku}i na nealbanci. Porakata e jasna: ova pove}e ne e makedonska teritorija, tuku albanska teritorija (ili mo`ebi kosovska). Incidentot od pred nekolku dena, koga tetovskiot gradona~elnik odbi da razgovara na makedonski jazik so svoite sogra|ani, samo poka`uva kako }e izgleda idninata po Ramkovniot dogovor koga Albancite }e se samoupravuvaat vo svoite op{tini. Makedoncite avtomatski }e stanat gra|ani od vtor red vo svojata sopstvena dr`ava i }e moraat da u~at albanski jazik za da mo`at da pre`iveat. Vo me|uvreme onie {to ne treba{e da dozvolat da dojde do vakvo derexe, t.e. onie koi bea izbrani od narodot zaradi vetuvawata deka }e go branat Ustavot i teritorijalniot integritet na zemjata, izmislija nov termin: privremeno okupirani teritorii. Kolku li }e trae toa privremeno? Zarem toa ne vi li~i na ona "privremeno" (samo dva meseca) na Kiro Gligorov koga ni soop{ti deka }e n# vikaat BJRM?