|
SVEDO[TVA Istorijata ne e samo minato MAKEDONCITE VO DELATA NA VILIJAM [EKSPIR Pi{uva: Aleksandar DONSKI
[ ekspir vo edna svoja drama i direktno gi spomnal Makedonija i Makedoncite. Toa go napravil vo dramata "Henri Petti", ~ija prva verzija ja napi{al nekade okolu 1598 godina. Dramata za prvpat bila izvedena vo 1599, a bila objavena vo 1600 godina. Ovaa istoriska drama pretstavuva posleden del od [ekspirovata t.n. "Vtora tetralogija", koja gi opfa}a i dramite "Ri~ard Vtori", "Henri ^etvrti (prv del)" i "Henri ^etvrti (vtor del)". Vo ovie drami e opi{na ranata faza vo borbata pome|u ku}ite od Lankaster i Jork.Vo 1623 godina [ekspir objavil i vtora verzija na dramata "Henri Petti". Vo sedmata scena na ~etvrtiot ~in od ovaa drama, vo dijalogot {to go vodat likovite Fluelen i kapetanot Gover, se spomnuvaat Filip i Aleksandar Makedonski, kako i aleksandroviot drugar Klit. Vo original na angliski ovie repliki (preneseni od vtorata verzija na dramata) glasat: Fluellen : Ay, he was born at Monmouth, Captain Gower. What call you the town’s name where Alexander the Big was born?Gower: Alexander the Great .Fluellen: Why, I pray you, is not big great? The big, or the great, or the mighty, or the huge, or the magnanimous, are all one reckonings, save the phrase is a little variations. Gower: I think Alexander the Great was born in Macedon: his father was called Philip of Macedon, as I take it. Fluellen: I think it is in Macedon where Alexander is born. I tell you, captain, if you look in the maps of the world, I warrant you shall find, in the comparisons between Macedon and Monmouth, that the situations, look you, is both alike. There is a river in Macedon, and there is also moreover a river at Monmouth: it is called Wye at Monmouth; but it is out of my brains what is the name of the other river; but ’tis all one, ’tis alike as my fingers is to my fingers, and there is salmons in both. If you mark Alexander’s life well, Harry of Monmouth’s life is come after it indifferent well; for there is figures in all things. Alexander, - God knows, and you know, - in his rages, and his furies, and his wraths, and his cholers, and his moods, and his displeasures, and his indignations, and also being a little intoxicates in his brains, did, in his ales and his angers, look you, kill his pest friend, Cleitus.Gower: Our king is not like him in that: he never killed any of his friends. Fluellen: It is not well done, mark you now, to take the tales out of my mouth, ere it is made and finished. I speak but in the figures and comparisons of it: as Alexander killed his friend Cleitus, being in his ales and his cups, so also Harry Monmouth, being in his right wits and his good judgments, turned away the fat knight with the great belly-doublet: he was full of jests, and gipes, and knaveries, and mocks; I have forgot his name.(...) Bidej}i ne se osmeluvam da preveduvam tolku golem pasus od [ekspir, samo }e spomnam deka vo ovoj razgovor Fluelen go pra{uva kapetanot Gover kade bil roden Aleksandar Veliki, a ovoj mu odgovara deka Aleksandar bil roden vo Makedonija. Potoa obajcata pravat sporedbi pome|u Aleksandar Makedonski i nivniot kral, pri {to e spomnat i Klit. Ovie repliki gi ima i vo prvata verzija na dramata i istite ne se mnogu razlikuvaat od onie vo vtorata verzija. Prodol`uvame ponatamu. SREDNOVEKOVNITE SOZDAVA^I Angliskiot poet Xorx Gaskow ( George Gascoigne), koj `iveel od 1539 do 1577 godina, isto taka ja ovekove~il Makedonkata Kleopatra Sedma vo svojata pesna pod naslov "Pofalno slovo za edna gospo|a" (In Praise of a Gentlewoman).Makedoncite bile inspiracija i za poznatiot angliski srednovekoven poet Semjuel Daniel ( Samuel Daniel), koj `iveel od 1562 do 1619 godina. Me|u negovite najpoznati pesni (pi{uvani vo rimuvani stihovi) e pesnata "Tragedijata na Filota" (The Tragedy of Philotas), koja ja napi{al vo 1605 godina. Vo pesnata se spomenuva i Aleksandar Makedonski, kako i nastanot so Makedonecot Filota, t.e. negovoto obvinuvawe za zagovor protiv Aleksandar.Semjuel Daniel e avtor i na deloto "Tragedijata na Kleopatra", posveteno na Kleopatra Sedma. Aleksandar Makedonski (spomnat kako "Makedonecot") se sre}ava i vo edna pesna na poznatiot angliski poet Edmund Veler ( Edmund Waller), koj `iveel od 1606 do 1687 godina. Vo negovata pesna "Na kralot" (To the King) sre}avame stihovi posveteni na presekuvaweto na Gordieviot jazol od strana na Aleksandar (ovde spomnat kako "Makedonecot"). Stihovite glasat:"If then such praise the Macedonian got, For having rudely cut the Gordian knot," Makedoncite na{le svoe mesto i vo tvore~kiot opus na najpoznatiot angliski poet, dramaturg, preveduva~ i kriti~ar od vremeto na angliskata Restavracija Xon Drajden ( John Dryden), koj `iveel od 1631 do 1700 godina. Vo 1678 godina Drajden ja napi{al dramata "S# za qubovta ", koja vsu{nost pretstavuva negova verzija na qubovta pome|u Kleopatra i Marko Antonie. Ovaa drama se smeta za negova najdobra drama i za remek-delo na angliskata tragedija od periodot na Restavracijata.Makedoncite ostanale ovekove~eni i vo tvore~kiot opus na najpoznatiot francuski dramaturg na klasi~nata tragedija @an Batist Rasin ( Jean Baptiste Racine), koj `iveel od 1639 do 1699 godina. Rasin napi{al pogolem broj tvorbi so temi od drevninata, koi denes se smetaat za remek-dela na svetskata literatura.Vo 1665 godina Rasin ja napi{al dramata vo pet ~ina posvetena na Aleksandar Makedonski, pod naslov "Aleksandar Veliki " (Alexandre le Grand). Vo nea se opfateni delovi od biografijata na Aleksandar, posebno od vremeto na negoviot prestoj vo Indija. Ovaa drama bila postavena na scena istata 1665 godina od teatarskata grupa na Molier. No, Rasin ne bil zadovolen od izvedbata, pa zatoa dramata ja dal na druga teatarska grupa, koja bila sopernik na Molierovata.Vo edna svoja pesna Makedonija ja spomnal i eden od najpoznatite angliski srednovekovni poeti Xon Milton (John Milton), koj `iveel od 1608 do 1674 godina. Toa e pesnata "Vrateniot raj" ( Paradise Regained).Drama posvetena na Aleksandar Makedonski napi{al i angliskiot srednovekoven dramaturg Xon Benks ( John Banks). Dramata nosi naslov "Kralevite sopernici" (The Rival Kings) i pretstavuva klasi~en primer za koristeweto na likot na Aleksandar vo angliskata renesansa. Dramata e polna so izmisleni likovi, vremenski nepodudarnosti i delovi prezemeni od Hamlet. Ovaa drama za prv pat bila izvedena vo Kralskiot teatar vo London vo 1677 godina.Drama posvetena na Aleksandar Makedonski napi{al i angliskiot dramaturg Nataniel Li ( Nathaniel Lee). Dramata nosi naslov "Smrtta na Aleksandar Veliki" (The Death of Alexander the Great). Za prvpat ovaa drama bila izvedena vo Kralskiot teatar vo 17 vek. Li ja napi{al i tragedijata posvetena na Brut pod naslov "Lukij Junie Brut - Tatko na svojata zemja" (Lucius Junius Brutus, Father of his Country), ~ie dejstvo delumno se odviva i vo Makedonija. Ovaa drama bila izvedena vo teatarot Djuk vo 1681 godina.Makedoncite se spomnati i vo dramata od Xon Kraun ( John Crowne), pod naslov "Darie, kralot na Persija" (Darius, King of Persia). Toa e tragedija posvetena na persiskiot vladetel Darie, koja bila izvedena vo 1688 godina.Drama, t.e. tragedija posvetena na Filip Vtori, napi{al i angliskiot poet i dramaturg Dejvid Luis ( David Lewis). Ovaa tragedija nosi naslov "Filip Makedonski" (Philip of Macedon) i nea Luis ja objavil vo 1727 godina.Poznatiot italijanski dramaturg i poet od sredinata na 18 i po~etokot na 19 vek Konte Vitorio Alfieri ( Conte Vittorio Alfieri) napi{al drama za Kleopatra Sedma. Dramata e tragedija, koja Alfieri ja napi{al vo Torino vo 1775 godina. Dramata bila mnogu dobro primena vo javnosta. Vo 1781 godina Alfieri napi{al u{te edna drama posvetena na Makedoncite, pod naslov "Filip Vtori". Negovite drami vo toa vreme gi pottiknuvale italijanskite patrioti vo borbata za sloboda.NOVOVEKOVNITE PISATELI Makedoncite gi spomnal i poznatiot angliski poet Xon Kits ( John Keats), koj `iveel od 1795 do 1821 godina. Toj ostavil silno vlijanie vo romantizmot. Vo negovoto delo "Endymion" (vtora kniga), se sre}avaat slednite stihovi:What care, though striding Alexander past The Indus with his Macedonian numbers ?Za qubovta pome|u Antonie i Kleopatra pi{uval i poetot od 19 vek Lajtl Hajne Vilijam ( Lytle Haines William), koj `iveel od 1826 do 1863 godina.Za Kleopatra Sedma pi{uval i poznatiot francuski poet od kubansko poteklo Hoze Marija Heredija (Jose Maria Heredia), koj `iveel od 1842 do 1905 godina. Za qubovta pome|u Antonie i Kleopatra toj napi{al tri soneti. Drama za Kleopatra napi{al i Viktorijan Sardu ( Victorien Sardou). Vo izvedbata na ovaa drama vo 1890 godina ulogata na Kleopatra ja tolkuvala poznatata Sara Bernard (Sarah Bernhardt).Xorx Bernard [o ( George Bernard Shaw) se smeta za najpoznatiot irski dramaturg i pisatel. Se rodil vo 1856 vo Dablin, a po~inal vo 1950 godina. Ostavil zna~ajni dela vo svetskata literatura. Vo 1899 godina ja napi{al dramata "Cezar i Kleopatra" vo pet ~ina.Prozna biografija za Aleksandar Makedonski vo 1913 godina objavil i angliskiot pisatel Robert Tornton ( Robert Thornton). Naslovot na deloto e "Prozniot `ivot na Aleksandar" (The Prose Life of Alexander).Kleopatra na{la mesto i vo tvore{tvoto na poznatiot amerikanski poet i romanopisec Ejken Konrad Poter ( Aiken Conrad Potter), koj `iveel od 1889 do 1972 godina.Za Kleopatra napi{ala pesna i edna od najgolemite ruski poetesi Ana Ahmatova (1889-1966). Roman za Aleksandar Makedonski pod naslov " Alexander the Great" vo 1940 godina objavil i poznatiot gr~ki pisatel Nikos Kazanyakis.Vo 1946 godina roman za Aleksandar Makedonski objavil Harold Lemb ( Harold Lamb). Romanot nosi naslov "Aleksandar Makedonski: Patuvawe do krajot na svetot" (Alexander of Macedon: The Journey to World's End).Vo 1949 godina roman za Aleksandar Makedonski objavil i pisatelot Xekob Vaserman ( Jakob Wassermann) pod naslov: "Aleksandar vo Vavilon" (Alexander in Babylon).Vo 1971 godina trilogija pod naslov "Roksana" objavila pisatelkata Helga Morej ( Helga Moray). Taa se zadr`uva na prezentirawe na bra~niot `ivot na Aleksandar Makedonski.Prozno delo posveteno na Aleksandar Makedonski objavila i poznatata pisatelka Meri Reno ( Mary Renault). Vo svojot roman "Persiskoto mom~e" (Persian boy), objaven vo 1972 godina, taa go opi{uva likot na Aleksandar gledan niz o~ite na Bago.Za Kleopatra Sedma pesna napi{al i eden od najgolemite sovremeni britanski poeti Ted Hjuz ( Ted Hughes). Toa e pesnata pod naslov "Kleopatra & se obra}a na kobrata" (Cleopatra to the Asp).Za Kleopatra pi{uval i sovremeniot poet Pol Paskal ( Paul Pascal). Svojata pesna "Takt" (Tact) toj ja posvetuva na ovaa slavna Makedonka.I sovremeniot poet Luis Simson ( Louis Simpson) ja ovekove~il Kleopatra vo svoeto delo "Rano nautro" (Early in the Morning).Zbirka poezija posvetena na Kleopatra objavil i poetot Brus Feld ( Bruce Feld). Zbirkata nosi naslov "Kleopatra vo no}ta" (Cleopatra in the Night).(Prodol`uva) |
|