Makedonskiot narod pre`ivuva te{ki momenti od svojata istorija. Toj, kako nikoga{ dosega, se nao|a na rabot na podelba i toa pome|u novonastanatata "pionska" dr`ava sozdadena od golemite sili i ostatokot na prastarata bibliska dr`ava. Dr`avava pre`ivuva stresni denovi na rabot na vojnata. Makedoncite vo svojata dr`ava do`ivuvaat genocid. Vinata ne e ni vo Xaferi ni vo Imeri. Vinata e vo Branko i vo Qub~o. Vinata e vo takanare~enite patrioti koi blefiraj}i zagri`enost za narodot, so svoite sopartijci go ograbija narodot, go poni`ija i na kraj go prodadoa. Ni SDSM ni VMRO-DPMNE ne sozdadoa pravna dr`ava. I dvete takanare~eni makedonski patriotski partii, osven grabe` i kriminal ne napravija ni{to. Za niv i za inaet na drugiot, ako treba i dr`avata neka propadne. Toa e nivnoto moto. Za toa vreme {iptarskite separtisti~ki celi sigurno dejstvuvaa. Teroriziraj}i go narodot, sudstvoto, policijata, vlasta, sozdadoa du{man-dr`ava, kade edna raka degenerici `iveat, vodat politika, ekonomija, a seto toa na kraj izleguva utopija.

Im se obra}am na site Makedonci i gra|ani na Makedonija, nasekade niz svetot, da ne gi zaboravat najgolemite teroristi na makedonskiot narod i na makedonskata dr`ava - Qub~o i Branko, SDSM i VMRO-DPMNE, zaedno so nivnite teroristi~ki slugi, sudii i judi.

Barawa od protestot koj na 4.10 2001 godina se odr`a pred Sobranieto na RM vo organizacija na Unijata na potro{uva~ite na Makedonija (UPOM) i proteranite Makedonci od okupiranite teritorii, upateni do imenuvanite i {to tie gi povikuvaat:

Barame celosno otfrlawe na antimakedonskiot Ramkoven dogovor, kako najsramen akt {to koga bilo bil potpi{an od Makedonci po rod i vo soglasnost so toa, prekinuvawe na postapkata za promena na Ustavot, a od pretsedatelot Trajkovski barame vedna{ da dade neotpovikliva ostavka za da si go za~uva li~niot ~ove~ki dignitet.

Barame Sobranieto da ne zasedava s# dodeka ne se oslobodat kidnapiranite lica, koi se zalo`nici od strana na teroristite, pomognati od OBSE, NATO, EMM,CIA i drugi strukturi i pokraj toa {to pretsedatelot na SAD g. Bu{, javno gi ozna~i kako teroristi-ubijci i go obznani nivniot spisok.

Barame bezbednosnite sili na RM vedna{ da ja oslobodat okupiranata teritorija, da izvr{at kompleten pretres na terenot i da napravat vistinska `etva na oru`jeto od site gra|ani na dr`avata i stranci {to prestojuvaat vo RM.

Barame proteranite lica da bidat vrateni vo nivnite domovi koi vo najkus rok mora da bidat vrateni vo funkcionalnata sostojba od pred okupacijata.

Barame Solana i Robertson, pri nivnata idna poseta na Makedonija da dojdat so ne{to konkretno kako:

- Dokument so koj RM vo OON i Instituciite na EU }e se imenuva isklu~ivo so Ustavnoto ime - Republika Makedonija;

- Dokument za toa deka EU gi ukinuva vizite za Makedoncite za vlez vo EU;

- Dokument za toa deka Makedonija od EU dobiva polovina milijarda eki nepovratni sredstva za popravka na {tetite predizvikani od teroristite i popravka na preostanatite ekonomski {tetni posledici;

- Dokument za toa deka Makedonija od NATO dobila polovina milijarda amerikanski dolari za negoviot prestoj vo RM od po~etokot na kosovskata kriza do denes, za popravka na o{tetenata infrastruktura napravena od nivnite voeni sredstva, koristeweto na teritorijata na RM za postigawe voen uspeh protiv Milo{evi} i dr.

Barame Perdju i Leotar da bidat proglaseni za persona non grata i zasekoga{ da im se zabrani pristap vo Makedonija.

Barame namesto Zakon za amnestija na teroristi {to e nezabele`ano vo dosega{nata istorija, Sobranieto na RM da donese Zakon za protivustavno dejstvuvawe i terorizam, vo soglasnost so aktuelnata me|unarodna Svetska antiteroristi~ka koalicija na ~elo so SAD i Rusija, so upotreba na najmoderna terminologija od ovaa oblast.

Napomenuvame deka zad ovie barawa stojat potpisite na sto iljadi makedonski gra|ani, pove}eto partiski lideri (duri i od potpisnicite na sramniot Ramkoven dogovor), MANU, porane{niot pretsedatel na RM, profesori, poznati intelektualci i dejci, kako i ogromnoto mnozinstvo makedonskite gra|ani, bez razlika na verskata i nacionalnata pripadnost.

Veruvame deka bezuslovno }e go po~ituvate toj fakt.

Ovaa vlast vladee protiv voljata na narodot! Boris Trajkovski vladee protiv voljata na narodot! Qub~o Georgievski vladee protiv voljata na narodot! Voljata na narodot ne e tie da vladeat. Glasot ne be{e daden za predavstvo. Voljata na narodot e da se smeni ovaa predavni~ka vlast - milum ili silum! Bidej}i o~igledno e deka milum ne sakaat da se trgnat, a narodot toa go saka, toga{ voljata na narodot dozvoluva upotreba na sila! Poradi za{tita na ustavniot poredok i spas na dr`avata! Na luta rana - luta treva!

Koj mo`e, koj e dol`en i koj mora vo ovoj, za dr`avata krizen slu~aj, da upotrebi sila? Armijata i policijata ili del od niv, ~ija zada~a e da se {titi ustavniot poredok, teritorijalniot integritet i suverenitetot na dr`avata, kukavi~ki predadeni po naredba na gorenavedenite, koi ja spre~uvaat vooru`enata odbrana na dr`avata i predlagaat kapitulacija, nare~ena "Ramkoven dogovor" za "mir" - no` vo grb na makedonskiot narod i makedonskata dr`ava. Toa e "mir" po kapitulacija i vodi kon nemir, haos i propa|awe. Mir da, no samo po voena pobeda, po osloboduvawe, a ne po kapitualcija! Tolku se zaslepeni za vlast, {to ne gi sogleduvaat katastrofalnite posledici po opstojot na dr`avata!

Armijo makedonska, voljata na narodot e vedna{ da prezemete merki! Za takov akt narodot makedonski nema da ve osudi, tuku }e ve slavi! Toga{ zaedno }e ja oslobodime zemjata. Na site uceni od zapadnite "prijateli" }e dademe otpor! S# }e izdr`ime! ]e imame sloboda, dostoinstvo i dr`ava za respekt!

Da se otstranat site politi~ari {to dosega deluvaa i koi se poznati vo politikata (bidej}i site se za na{iot krven neprijatel, NATO, EU i Amerika) i da se stavat vo pritvor dodeka trae vra}aweto na teritorijalniot integritet i suverenitet na dr`avata. Mo}ta, dobiena preku vlasta, tie ne ja koristat za jaknewe, zacvrstuvawe na samostojnosta i gradewe na dr`avata, tuku za sprotivnoto, za nejzino slabeewe, pokoruvawe pod tu|i sili i ru{ewe. Ako tie ostanat slobodno da {etaat, postoi golema opasnost povtorno da izvr{at predavstvo, da se povrzat so zapadnite neprijateli, koi niv gi postavuvaat i odr`uvaat na vlast.

Po vra}aweto na teritorijalniot integritet i suverenitet, upravuvawe so cvrsta raka, dodeka se sozdadat uslovi za vladeewe na pravoto i Ustavot.

Ako denes samo eden Makedonec bide zapra{an {to e toa {to & se slu~uva na Makedonija, bez razlika kade `ivee toj, vo Makedonija ili nekade vo stranstvo, koj redovno gi sledel nastanite vo tatkovinata Makedonija za poslednive desetina godini, vedna{ }e Vi odgovori: "Toa e najnapatenata zemja vo svetot koja stradala i strada od sosedite, i za `al u{te pove}e strada i od svoite - Makedoncite".

Gospodine Crvenkovski, ova neka ne Ve iznenadi, pred s# se odnesuva li~no na Vas i na va{ite pratenici vo makedonskiot Parlament. Vie ste eden od potpisnicite na Ramkovniot dogovor vo sprega so "gospodata" Trajkovski i Georgievski. Denes, i pokraj site nastojuvawa na makedonskiot narod i makedonskite nacionalni partii vo Parlamentot na Makedonija za sproveduvawe Referendum po ustavnite promeni kade se re{ava sudbinskoto pra{awe za makedonskiot narod da bide ili ne, i za Preambulata. Vie gospodine Crvenkovski i natamu tvrdoglavo i samovolno so va{ite lekoumni pratenici i so albanskite kasapi Xaferi i Imeri, ja re{avate sudbinata na Makedonija, bez da mu dozvolite na makedonskiot narod preku Referendum da se izjasni za negovata sudbina. A, da Ve zapra{am gospodine Crvenkovski, dali Vi e jasno Vam, za koja kauza se borat tie Arnauti? Za albanskata gospodine, za albanskata. No, mene ne mi e jasno, za ~ija kauza Vie se borite? Sigurno ne, za makedonskata!?

Se pra{uvam, kako mo`e ~ovek poinaku da razmisluva za eden Makedonec koj kako Vas se deli od makedonskite nacionalni partii, a im se dodvoruvate na albanskite separatisti, teroristi i okupatori, koi & nanesoa tolku zlo na na{ata zemja, masakri i genocid samo za poslednive sedum meseci, a da ne zboruvame za minatoto.

Va{iot tvrd stav gospodine odi do tamu, duri i javno se zakanuvate, deka }e ste ja napu{tele {irokata koalicija ako ne pominel Ramkovniot dogovor od Ohrid vo Parlamentot. Gospodine Crvenkovski, vreme e i toa {to pobrzo da ja napu{tite ne samo taa koalicija, tuku u{te podobro da ja napu{tite i Makedonija. Makedonskiot narod }e Vi bide mnogu, mnogu blagodaren, zatoa {to Va{ata {teta e neizmerna na smetka na Makedonija i makedonskiot narod. Za ilustracija }e navedam samo deka vo Va{e vreme i so Va{ blagoslov be{e otvoren parauniverzitetot vo Mala Re~ica, paravojskite, parapoliciite, "Ilirida" i u{te {to ne, a Vie gospodine ni so prst ne mrdnavte. Dene{nite slu~uvawa vo Makedonija se samo prodol`ena raka na toa vreme. Dene{niot genocid nad Makedoncite od strana na albanskite teroristi e i Va{a moralna odgovornost se razbira i so drugite faktori vo dr`avata.

Zarem ne se sramite pred javnosta deka nemate nikakov kredibilitet kaj nadvore{nite faktori, tie belosvetski platenici, kade nitu edno edinstveno Va{e barawe ne e prifateno, a za razlika na toa Albancite dobija s#, ama s# {to pobaraa. Kade e Va{ata sposobnost, ima li vo Vas nacionalizam ili fanatizam za da ja branite Makedonija?

Ne, gospodine Crvenkovski, ne, toa e mislena imenka za Vas.

Nikoga{ nema da Vi bide zaboraveno od makedonskiot narod i Vas i na Va{iot Gligorov {to podelivte na nelegalen na~in nad 160.000 dr`avjanstva na Albanci, samo za da se odr`ite na tolku posakuvanata vlast, namesto da bidat site tie proterani od makedonska teritorija. Pomno`ete gi niv samo so 5 (pet), ne pove}e, pak }e Vi stane jasno kolku se tie denes. Va{ite grevovi se mnogu i ne zavr{uvaat tuka. Samo u{te }e Ve potsetam na TAT. Kade zavr{ija tie pari, gospodine? Toa treba da mu go objasnite na makedonskiot narod, na site Nas, a ne povtorno da se toporite za izbori i toa so pomo{ na NATO i albanskata mafija.

Makedonskiot narod nema da bide pove}e slep i ne smee pove}e da gre{i. No, ete, i toa da se slu~i, dali ste razmisluvale so kogo }e vladeete Vie utre? Albanskite mr{ojadci }e Ve priberat vo koalicija i }e baraat novi otstapki. No, se pra{uvam: [to u{te Vi preostana za rasprodavawe od Makedonija?

Go dadovte jabana i imeto i znameto, ja ostavivte dr`avata bez grb pove}e od deset godini, ja albaniziravte, a sega i Ustavot & go menuvate, ja raznebituvate, na Majkata makedonska Crkva imeto & go obezli~ivte, ja svedovte na nivo na sekta vo sopstvenata dr`ava koja so nejzina pomo{ opstojuvala vekovi i vekovi nanazad.

[to u{te gospoda imate za rasprodavawe, {to?

Gospodine Bu{, bumerangot se vra}a! Ako sakate, pre~ekajte go so cve}iwa, a ako sakate i so me|unarodni nadgrobni krstovi. Kako makedonska i bugarska u~itelka, vi pi{uvam edinica po istorija. S# {to dirigiravte, pred s#, vo tu|ite dr`avi, }e vi poslu`i da zemete lekcija od va{iot prethodnik Hitler. Za Hitler dojde devetti maj, den koga znameto na pobedata na pravdata se razvea nad Rajhstagot. Za vas, "sre}ata" dojde na 11 septemvri, a vi ja serviraa odli~no obu~enite od va{ata Amerika specijalisti. Ne vi pomogna za{titniot me~ so koj se afirmiravte, pla{evte s#, od deca do starci, me|u koi i pitomcite na bibliskata zemja Makedonija. Duri pobaravte od ovie nevini lu|e da vi pomognat so nivnata krv!?

Gospod vi go isprati (ne)Laden i va{ite obu~eni za terorizam za da se opametite. Ne barajte sojuznici za vojna koja SAD sekoga{ ja sproveduva nasekade na planetata. Kako u~enik so ograni~eni delovi vo sivata mozo~na masa, vie ne ste nau~ile ni{to za vistinskata demokratija! Va{ite izjavi deka Amerikanec ne smee da se pla{i, ne smee da odi so navednata glava, gi za~uduva lu|eto. Gospodine Bu{, zarem sakate malite, mirni narodi da vi se pla{at i da odat so navednati glavi?!

So kakvo pravo go barate toa od nas? Cel svet znae oti obu~ivte teroristi i del od niv sega vo Makedonija gi uni{tuvaat tie koi im pru`ija s#, koi gi zgri`ija taka kako {to ne bea zgri`eni makedonskite gra|ani, a za blagodarnost koga si otidoa vo (ne)o{tetenite domovi, ostavija s# iskr{eno, ostavija moralno i fizi~ko |ubre. Sega se vra}aat da vr{at varvarski pogromi koi Vie, NATO-vskite "`etvari", so godini ste gi planirale, a sega bez nimalku moral, zabo{otuvate so akcii za predavawe na oru`je.

Kade e oru`jeto g. Bu{ koe sega go proizveduvate i im go prodavate na albanskite teroristi koi sakaat "Golema Albanija" vrz tu|a tatkovina, a vie, preku svetsko zlo, da se namestite vo Evropa.

Gospodine Bu{, nie sme vekoven narod so sinovi kako Goce, \or~e, Pitu i u{te mnogu ro`bi na Ilinden i koga pravime ne{to vo ime na ~ovekovite prava }e bideme so krenata glava!

Vinata za 11 septemvri, pred s#, da ja barate vo va{ata politika i odmazdata na Gospodovoto providenie.

Toa vi go ka`uva porane{nata u~itelka i potomka na dostoen narod i rod.

Ako se obideme da ja interpretirame Gocevata misla "Svetot go razbiram kako pole za kulturen natprevar me|u narodite" od aspekt na evropskite integraciski procesi i mestoto koe Republika Makedonija treba da si go izbori paralelno so svoite vnatre{ni turbulencii, toga{ najnapred treba na vistinata da & pogledneme v o~i. Makedonija kako dr`ava se sopnuva od mno{tvo barieri koi go ko~at razvojot, ru{ej}i go dignitetot na nacijata vo o~ite na razvienite zemji. Nie sme dr`ava so mal pazar, politi~ka nestabilnost, netransparentna privatizacija, nelojalna pazarna konkurencija, nekompletirani reformi, osobeno vo bankarskiot sistem, pravna nesigurnost, bavnosta na sudstvoto, dr`avnata birokratija, visokiot stepen na korupcija i sl. faktori t.e. barieri koi n# ko~at i ne ni ovozmo`uvaat pristap do na{iot evropski son.

Nesnaodlivosta, a so toa i neodlu~nosta na na{eto dr`avno rakovodstvo okolu spravuvaweto so natrupanite problemi e zaradi nemaweto dr`aven plan za nacionalni prioriteti, za{to se ~ini deka nivnoto deluvawe e kampawsko. Ostvaruvaweto na sekoj zacrtan ideal zapo~nuva so plan za dejstvuvawe koj treba da se realizira niz fazi. Ako ve}e na{eto rakovodstvo posakuva site nie Makedonija da ja vidime vo evropskoto semejstvo na narodite, neophoden e dobrorazraboten i realen plan za akcija, koj vo sebe }e gi sodr`i fazite: gradewe osnova za podobruvawe na politi~kata situacija vo dr`avata; razvoj na svojata vizija, celite i nivno vrednuvawe (narodnata mudrost veli "Ako sam ne se ceni{, ne o~ekuvaj po~it od drugite, tuku samo so`aluvawe"); procenka kade se nao|ame sega (kakvo ni e derexeto ili: "Pu{ti si gi nozete kolku {to ti e dolga ~ergata").; razvojni etapi so resursi koi }e gi ponudime kako mamec (civilizaciski dostreli i prirodni bogatstva kako i pogodnata mestopolo`ba na dr`avata); vklu~uvawe na site gra|ani, a osobeno na inteligencijata i dijasporata vo podobruvawe na imixot na dr`avata (sega zasega vo o~ite na svetot nie sme voinstveno slovensko naselenie); analiza i ocenka na pozicijata na dr`avata po odreden kvartal {to }e rezultira so kazna ili nagrada za partiite koi participiraat vo vlasta i na nekoj na~in se vodilki vo ovoj proces.

Kontinuiraniot napredok e ona kon {to treba da te`neeme, me|utoa ne smee da ni nedostiga kriti~niot faktor na inicijativata za podobruvawe, bidej}i treba da bideme vnimatelni za toj napredok da bide realen. Licata koi se pretstavnici vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti kako i samiot pretsedatel treba da se fokusiraat vrz zemjite koi se vlijatelni i ~ij zbor e presuden za na{iot vlez vo EU, se razbira ne se pridobivaat poeni so servilno odnesuvawe, ami so kreativni postapki oblagorodeni so po~it, no i mala doza prepredenost koja nema da dostigne do nivo na dr`avni spletki od tipot na propadnatiot proekt so Tajvan.

So eden zbor nam ni fali strategija kako Makedonija da se stabilizira na politi~ki, a potoa i na ekonomski plan po principot: sigurna dr`ava-sigurni investicii. Nam ne ni se potrebni bajki, golemi revolucioneri, teroristi, atavizmi od minatite vekovi, tuku lesna prilagodlivost na situacijata koja vladee na terenot. Toa bara cvrsto liderstvo so doza vnimatelnost i menaxerska potkovanost, ne idealen ami prv me|u ednakvite, ~ovek ili politi~ki konglomerat otvoren za idei, mislewa i za nivno sproveduvawe. Ovoj proces za napredok na dr`avata vo celina mora da e sinxir od mno{tvo me|usebni aktivnosti so zaedni~ka cel koi se jasno definirani, razbirlivi i sistematski vodeni vo otvoren krug podlo`en za kvalitetni idei i zamisli. Uspehot }e se ogleda vo ume{nosta da se iskoristat site pozitivni i dobronamerni potencijali na gra|anite, za{to kvalitetot se sozdava so iskustvo, edukacija i investicija, neli?

Kako {to rekovme nam ni se neophodno potrebni partneri od zemji koi imaat soodvetno vlijanie, a za toa partnerstvo da bide so cvrsti noze treba da se gradi so zaemna vrska na gradewe doverba i neprekinata sorabotka, `argonski nare~ena politika na doverba.

Odnosot so sekoja dr`ava poedine~no treba da e prijatelski i do granici na sopstveniot interes, bidej}i nie na na{ata dr`ava treba da & nametneme imix na zemja so javna odgovornost i eti~ki pristap kon re{avawe na problemite. Na krajot na krai{tata najva`en e pulsot na gra|anite i zadovolstvoto od postignatoto, a voedno i edukacija na istite za opravdanosta na potezite.

Pri analizirawe na postignatoto najva`en e nagorniot tek t.e. dobro e s# dodeka se napreduva, ako ne potrebni se itni merki za da se zadr`i i realizira zacrtanoto. Vo toj slu~aj neophodno e formirawe na edno sovetodavno i edno koordinativno-komandno telo kako svoeviden barometar za tekot na procesite. Toa treba da bide onoj menaxerski model koj kako strate{ka opredelba }e ja ima Makedonija kako ceneta, visokorazviena zemja so slavno minato i rozova idnina.

Sekoga{ sum se gordeel {to sum Makedonec. Duri i vo vremeto koga poradi bugarskata propaganda, koja e ume{no vgradena vo obrazovniot sistem na zemjava, prifativ deka sum i Makedonec i Bugarin-Makedonec so sli~na krv na Bugarite. Otkako stasav do sopstveni soznanija, mojata gordost se zgolemi. Koga po~nav da dobivam pocelosna informacija za istorijata na makedonskiot narod i za mnoguvekovnata kultura na Makedoncite se po~uvstvuvav pogordo. Toga{ sfativ vo kakva temnina sme bile nie Makedoncite vo Makedonija, a da ne zboruvam za sosednite zemji.

Sebe si se smetav za dovolno obrazovan vo nacionalnoosloboditelnite borbi na Makedoncite, no sfativ kolku sum mal i duhovno siroma{en, odnosno kolku se tesni moite soznanija za celokupnata istorija na Makedoncite i nivnata sestrana kultura. Paralelno so moeto informirawe raste{e i mojata gordost kako Makedonec zaradi dostignuvawata na Makedoncite od drevninata do denes. No, dojde vreme i na razo~aranost, po~nav da se sramam poradi niskite predavni{tva na makedonskite politi~ari na vlast.

Da, jas se sramam zaradi niv, a tie kako da se gordeat so storenoto! Vaka tie ja potvrduvaat izrekata {to se znae u{te od tursko vreme: Za da go razbere{ i spoznae{ ~ovekot, daj mu vlast. Sega, od edna strana se gordeam zaradi delata na na{ite poznati predci od minatoto i dene{nite patrioti, a od druga strana se sramam za predavnicite vo vlasta. Pove}e se sramam od niv, otkolku od onie vo bliskoto minato. Tie go izmamija narodot samo za da dojdat na vlast, a potoa pravea predavstvo po predavstvo i toa na pregovara~ka masa! Ova nekako im stana navika i predavstvoto vo pregovori, za `al, stana niven patent. Nivnite dejanija lo{o gi pogodija srcata na Makedoncite vo {ovinizirana Bugarija, a veruvam i vo Grcija i Albanija. Tie se ogor~eni, bidej}i se izostaveni! Da se pi{uva ili da se zboruva detalno za nivnite predavstva e dolga i nepotrebna rabota oti se znaat. Bidej}i tie se velepredavstva za niv mora da se napravi "Bela kniga" za predavstvata na SDSM i VMRO-DPMNE.

Za nivnoto predavstvo da se razbere vo celost, namesto nabrojuvawe na site predavstva, dovolno e da navedam nekoi sporedbi: Bugarija, no i site drugi zemji vo svetot, go mobiliziraat siot dr`aven potencijal i site institucii vo odbrana duri na eden ili nekolku svoi dr`avjani ili sonarodnici. Makedonskite vlastodr`ci odbivaat potkrepa za stotici iljadi, duri 1,8 milioni, vo soglasnost so priznanijata na poznati bugarski nacional{ovistnisti!?

Albanskite politi~ari na vlast, vedna{ se oglasuvaat za re{avawe na pravata na nivnite sonarodnici vo Makedonija, a makedonskite ne samo {to ostanaa gluvi za inicijativata na Stojan Andov, tuku ne prezedoa ni{to za da gi {titat Makedoncite tamu, pa i vo Jugoslavija i Grcija!

Nema dr`avnik na svetot {to ne bi gi posetil svoite sonarodnici koga e vo poseta na nekoja zemja, no toa ni{to ne im zna~i na makedonskite! Tie ne sakaat ni da ~ujat za niv, a Bugarija {to s# ne pravi za da gi pridobie na{ite sonarodnici vo Albanija. Namesto na{ite mladi od Pirin, Egej i od Albanija da studiraat vo Skopje tie se {koluvaat, pred s#, vo Sofija za da gi napravat "B'lgari". Dodeka P. Stojanov organizira karvani so negova pomo{ i pod negov patronat za "B'lgarite" vo Albanija, Boris Trajkovski so seta svoja "naivnost" tvrdi deka odlukata na US na Bugarija za OMO "Ilinden-PIRIN" ne e politi~ka?! Izrael navleguva so vojska vo palestinskata avtonomija vo odmazdni~ka akcija, duri i koga ottamu e pukano samo na edno Evrej~e, a vrhovniot "komandant" Trajkovski ne prezema merki, duri i koga e izvr{ena agresija vrz del od Makedonija?! Koj Albanec ne bi se fatil za ponudenoto oru`je, koga znae deka }e bide amnestiran? Premierot, pak, na zborovi glumi patriot, a vo delata ~ini predavni{tva.

Tokmu poradi niv i poradi preostanatite predavnici na Makedonija se sramam {to sum Makedonec!