"DRAMATI^NITE" PRE@IVUVAWA NA ELI VIZEL VO MAKEDONIJA

Vo slu~ajov ako nekoj e samobendisan, takov mo`e da bide tokmu g. Vizel, koj izgleda ~uvstvuva golema glad nasekade za nego da se pi{uva, da se zboruva. Krstosuva po planetava, a edna od negovite vidlivi humanisti~ki raboti e da vr{i promocii na svoi knigi. Mnogu poumesno }e be{e namesto da ja istakne na preden plan svojata tvorba "Pita~ot od Erusalim", toa da go stori so delo ~ij naslov bi bil, na primer, "Pita~ot od Makedonija", koga ja poseti Makedonija vo januari ovaa godina. Makedonskata Vlada za vreme na taa poseta, storila tolku kolku {to mo`ela vo sega{nite uslovi na javna i na skriena vojna i, verojatno, onolku kolku {to mislela deka spomnatiot zaslu`uva. Se postavuva pra{aweto dali pri toa minuvawe niz Makedonija, g. Vizel se zainteresiral da poseti makedonski sira~iwa, vdovici, siromasi, isterani od rodnite ogni{ta od zapadnite delovi na zemjata? Ostavil li barem eden dolar pomo{ za nesre}niot makedonski etnikum, koj, hronolo{ki, be{e `rtva na prviot genocid vo 20 vek?

Tvrdeweto deka g. Vizel bil eden od desetminata najvlijatelni lu|e na dene{nicata e pove}e od sominitelno. Deka, "slu~ajno" ~esto pati be{e na prv plan vo nekoi nastani i dr`avi, na primer vo Miteranova Francija, toa e vistina i toga{ na mnogu lu|e im "dojde do nosot" da slu{aat postojano za nego na Miteranovoto radio (so Fransoa Miteran izgleda bea dosta bliski). A, za toa deka sekoga{, vo sekoja prilika, se akcentira faktot oti g. Vizel bil nobelovec, treba da se naglasi deka na svetov postojat preku 150 dobitnici na Nobelovata nagrada i me|u niv dvaesetina nobelovci za mir, ama za niv re~isi nikoj nikade ne pi{uva i ne im pravi "gro-planovi".

Gospodinot Vizel bil "specijalen pratenik" na pretsedatelot Klinton vo vremeto na kosovskata kriza i blagodarej}i na negoviot izve{taj, toga{ NATO ne ja napadnal i Makedonija!? NATO nema{e nitu pri~ini, nitu polza toga{ da ja napadne Makedonija, a osven toa, takvata agresija mo`e{e i za NATO da pretstavuva rizik i toa mnogu pogolem otkolku {to nekoi si zamisluvaat, bidej}i na svetov postojat i drugi sili i normi na me|unarodnoto pravo {to Alijansata kolku i da e mo}na, ne smee da gi zaobikoli. A, za posledicite od vojnata na NATO protiv Srbija, sega tie jasno se gledaat i vo Kosovo, i vo Makedonija, a i vo vrska so terorizmot. Osven ova, treba da se potseti na toa deka Kosovo ne e "porane{na jugoslovenska pokraina", tuku i denes, vrz baza na internacionalnoto javno pravo, si ostanuva del od srpskata dr`ava. Te{ko i gorko nam od takvite izve{tai na "specijalni pratenici od amerikanskite pretsedateli". Panikata na Makedoncite pred prilivot na golem broj begalci od Kosovo vo Makedonija be{e sosema opravdana. Ist }e be{e slu~ajot i so SAD ako odedna{ im navlezea na teritorijata ~etirieset milioni begalci od druga zemja. Denes se gleda kakva i kolkava e blagodarnosta na Kosovo kon Makedonija.

Vo makedonskiot Parlament oratorot Vizel izjavil: "... Ne smeme da bideme indiferentni kon bolkata na drugiot...". Od edna korespodencija {to avtorot na ovie redovi razmeni so g. Vizel, profesor vo SAD, pred petnaesetina godini, za `al, se gleda ramnodu{nost na g. Vizel kon tu|ata bolka, kon dramata "na drugiot".

Ne e to~no poznato kolkavi se "dimenziite na umot od g.Vizel", koj vo krajna analiza e ~ovek kako i sekoj od nas, no potsetuvame deka e potrebna memorija, na primer, za toa kako Makedoncite se trudea da im pomognat na Evreite parkirani vo Skopje, po dogovor me|u bugarskite i hitlerovskite okupatori, pred da bidat transportirani po konc-logori od kade mal broj se vratija `ivi. Taa pomo{ ne be{e delo na poedinci, tuku be{e organizirana od silite na otporot na Makedonija vo Vtorata svetska vojna.

Okolu dve godini niz Makedonija, pa i vo tekot na izminatite 10 godini suverenost, minuvaat razni stranci. Me|u niv ima du{egri`nici, dobrotvori, novinari, politi~ari, {pioni, so eden zbor sekakvi. Ima i prijateli ili barem lu|e {to izjavuvaat deka ne se dojdeni da profitiraat, tuku da vidat kako i so {to mo`at da & popmognat na na{ata mala napatena zemja. Ona {to za Makedonija i za nejzinata nacija e va`no, presudno, od strana na prijatelite, ne se nivnite deklaracii, tuku nivnite konkretni dela. Tokmu vrz baza na takviot objektiven kriterium vo idnina }e si doneseme definitivno mnenie za prijatelstvoto na g. Vizel, kako i za drugi li~nosti.