"Oficijalniot jazik na Makedonija od 1945 godina, makedonskiot, e oficijalen jazik na Republika Makedonija, koja so Slovenija spa|a vo redot na najmladite nezavisni dr`avi vo Evropa. I pokraj toa {to nejzinoto tradicionalno ime ima iljadagodi{na istorija, mo{ne ~udno e {to be{e osporuvano od gr~kata Vlada. Toa e u{te poneobi~no ako se znae deka makedonskata nacija, za razlika od mnogu drugi, nikoga{ niz vekovite ne be{e ozna~uvana so drugo ime osven so nejzinoto. Ako teritorijata na Makedonija nikoga{ ne bila gr~ka provincija, Grcija, naprotiv, vo anti~ko vreme bila provincija na Makedonija".

Ova me|u drugoto e napi{ano vo najnovoto izdanie "Jazicite bez granica" na francuskata eminentna izdava~ka ku}a "Otrman", so koj EU ja odbele`uva "Godinata na jazicite 2001". Avtor na ova ekskluzivno izdanie e @or` Kersodi, francuski ekspert, lingvist i poliglot koj zboruva, pi{uva i preveduva na pedesetina jazici od Evropa i od Azija.

Na Prespanskoto Ezero mu se zakanuva ekolo{ka katastrofa poradi pojavata na golemo koli~estvo sino-zeleni algi koi vo 1998 godina bea pri~ina za ekogenocidot na Dojranskoto Ezero.

Spored Pan~e Stojanovski, profesor na Katedrata po biologija na Prirodno-matemati~kiot fakultet, nadle`nite ministerstva treba da najdat alternativno re{enie za navodnuvawe na obrabotlivite povr{ini i vedna{ da go spre~at crpeweto voda od Ezeroto. Toj veli deka ako ne se spre~at etrofijata i mineralizacijata na Prespansko Ezero, koe po priroden pat istekuva vo Ohridsko, }e se zagadat i vodite na ova ezero, koe e pod za{tita na UNESKO.

Ministerot za `ivotna sredina i prostorno planirawe, Vladimir Xabirski, veli deka vo za{titata na Ezeroto ve}e se vklu~eni vladite na Makedonija, Grcija i Albanija preku izrabotka na proektot "Prespa park", dodavaj}i oti vo poslednive 30 godini nivoto na Ezeroto se dvi`i vo granicite od 17 metri.

Vo Sobranieto na RM bea dodeleni nagradite "11 Oktomvri" {to sekoja godina im se dodeluvaat na poedinci ili organizacii od zemjava za zna~ajni ostvaruvawa vo oblasta na kulturata, umetnosta, naukata, obrazovanieto i stopanstvoto.

Ovaa godina dobitnici na nagradite vo oblasta na kulturata i umetnosta se akterot Meto Jovanovski, akademskiot slikar, grafi~ar i dizajner, Aleksandar Cvetkovski, dirigentot Zapro Zaprov i kompozitorot Stojan Stojkov. Nagrada za osobeni dostignuvawa vo oblasta na naukata i obrazovanieto im bea dodelena na hirurgot d-r Dimitar Kaftanxiev i na Dr`avniot arhiv na Makedonija. Za zna~ajni ostvaruvawa vo oblasta na stopanstvoto priznanieto go dobi generalniot direktor na Cementarnica AD "Usje", Risto Gu{kov.

"Mislam deka toa {to se slu~i na 11 septemvri predizvika dopolnitelno nezadovolstvo me|u makedonskoto naselenie vo smisla: 'Nie tuka se spravuvame so teroristite, a tamu postojat dvojni standardi'. Poradi takvata reakcija mislam deka Makedoncite treba da sfatat oti pozicijata na svetot sega e 'nie nemame mnogu vreme i pari da se zanimavame so ovoj problem, celosno sme obedineti vo drugi napori i ve molime re{ete go problemot pobrzo'. So drugi zborovi, da bidam iskren, ve}e se nema trpenie i zatoa se vr{i tolku golem pritisok od me|unarodnata zaednica", istakna Kreg Xenes, {ef na Misijata na OBSE vo Makedonija, vo intervjuto za "Utrinski vesnik" na pra{aweto koi se posledicite so koi Makedonija se soo~uva po probivaweto na rokot za implementirawe na Ohridskiot dogovor.

Pove}e od 30 crkvi i manastiri se o{teteni od strana na albanskite teroristi vo tetovskoto krizno podra~je, se veli vo izve{tajot objaven od strana na nadle`niot eparhiski namesnik Mirko Stankoski. Izve{tajot e ispraten do Vladata na Republika Makedonija, Ministerstvoto za kultura, i do monitoring-misiite na EU i OBSE vo zemjava.

Vo izve{tajot posebno se naglasuva celosnoto uni{tuvawe na sobornata manastirska crkva "Sv. Atanasij" vo Le{ok i pqa~kosuvaweto na konacite vo Manastirot. Vo krugot na Manastirot be{e iskr{ena i nadgrobnata plo~a na grobot na istaknatiot makedonski prosvetitel i igumen Kiril Pej~inovi}-Tetoec, kako i negovata spomen-bista vo Tearce.

Teroristi ja zapalija i crkvata "Sv. Nikola" vo selo Slatina, urnata e crkvata "Sv. Atanasij" na patot Le{ok-Brezno, a skvernavewe na ikoni i grabe`i na crkovni i bogoslu`beni knigi i dokumenti ima vo crkvite "Sv. Bogorodica" vo Le{ok, "Sv. \or|ija" vo Mala Re~ica, "Sv. Atanasij" na tetovskoto Kale, "Sv. Ilija" i "Sv. \or|ij" vo Nepro{teno, "Sv. \or|ij" vo Otuwe, "Sv. Kuzman i Damjan" vo Jedoarce, "Sv. Petka" vo Varvara, "Uspenie na Bogorodica" i "Sv. Blagovestie" vo Jelo{nik, "Sv. \or|ija" vo Lavce, "Sv. Nikola" i "Sv. Bogorodica" vo Tetovo. Brojot na oskvernati ili uni{teni pravoslavni svetili{ta ne e kone~en, zatoa {to nekoi crkvi i manastiri s# u{te ne se pristapni od bezbednosni pri~ini.