DEKLARACIJA ZA SPAS NA MAKEDONSKIOT NAROD

- Predvidenite amandmani na makedonskiot Ustav mora da se spre~at vedna{ i po sekoja cena, bidej}i po nivnoto utvrduvawe makedonskiot nema da ima druga zakonska prilika da ja vrati smrtonosnata postapka - spored noviot ~len 131, to~ka (4), albanskite nacionalisti~ki pratenici }e imaat pravo na veto vrz sekoja natamo{na izmena na Ustavot vo odnos na pra{awa koi se odnesuvaat na aktuelnite amandmani.

- Postapkata za izmena na Ustavot i celosnata sodr`ina na amandmanite se krajno opasni, nedemokratski, antimakedonski i sprotivni na me|unarodnite standardi za gra|anski dr`avi so nacionalen suverenitet, bidej}i predviduvaat smaluvawe na mo`nostite za vra}awe na bezbednosta, mirot i stabilnosta vo Makedonija, osobeno za vra}awe na proteranoto naselenie vo svoite domovi, zatoa {to vo idnina makedonskite zakonodavni, sudski i policiski organi }e bidat onesposobeni od strana na albanskite fa{isti. Makedonskoto Sobranie, Vladata i policijata ne }e mo`at da donesuvaat ili sproveduvaat kakvi bilo zna~ajni re{enija za za{tita na narodot od rasisti~ki nasilstva, bez soglasnost od albanskite ekstremisti~ki pratenici, koi nemaat nikakvo ~uvstvo za `ivotite, bezbednosta, dostoinstvoto i blagosostojbata na makedonskoto naselenie koe ne e od albansko poteklo. Izmenite isto taka predviduvaat ru{ewe na nacionalniot suverenitet i edinstvoto na makedonskata dr`ava i celosno uni{tuvawe na pravnata demokratija, so toa {to na makedonskiot narod mu se odzema ustavotvorniot status i identitet (spored novite ~lenovi 8, 48, 56, 69, 77, 78, 86, 104, 109, 114 i 131, so koi Makedonija se pretvora vo federalna dr`ava na neidentifikuvani zaednici, namesto unitarna dr`ava na ramnopravni dr`avjani, kako i so novata preambula so koja se bri{e makedonskiot nacionalen identitet). Se voveduva vtor oficijalen jazik (spored noviot ~len 7) i se dodeluvaat glasa~ki i drugi prava na etni~ka osnova (spored novite ~lenovi 8, 48, 69, 77, 78, 104, 109, 114 i 131), {to pretstavuva etni~ka podvoenost na pat kon celosno raspar~uvawe na dr`avata, po primerot na porane{na Jugoslavija, osobeno Bosna i Kosovo. Se voveduva sistem na aparthejd, vo koj albanskoto parlamentarno malcinstvo dobiva pravo na veto vrz site zna~ajni odluki {to go zasegaat makedonskoto op{testvo, a pravoto na vrabotuvawe vo javnite institucii }e zavisi od etni~kata pripadnost (spored noviot ~len 8). So noviot glasa~ki sistem na "dvojno (op{to i etni~ko) mnozinstvo" politi~kite prava na makedonskoto mnozinstvo diskriminatorski se namaluvaat, sekoj albanski glas vo Parlamentot }e vredi kolku 4.8 nealbanski glasovi, odnosno 14 od 25 albanski pratenici }e imaat pravo da popre~uvaat odluki usvoeni od ostanatite 95 pratenici zaedno, pri {to makedonskiot narod stanuva zakonski zarobenik na politikata na albanskite nacionalisti (spored novite ~lenovi 69, 77, 104, 114 i 131). Za pra{awa koi se odnesuvaat na makedonskiot nacionalen identitet i integritet, vklu~uvaj}i ja upotrebata i afirmacijata na makedonskiot jazik, simbolite, obrazovanieto i li~nata dokumentacija (koja e od osobena va`nost za spre~uvawe na nelegalnoto naseluvawe na Makedonija), zakonodavnata mo} se predava na Komisija za me|uetni~ki odnosi vo koja domorodnite Makedonci }e bidat malcinstvo (spored noviot ~len 69 i 78). Ustavnite promeni se nametnuvaat sprotivno na demokratskata volja na makedonskiot narod, po pat na usilbi, uceni, mediumska cenzura i zaobikoluvawe na osnovnite demokratski procesi. Propagandata za ubeduvawe na makedonskiot narod deka ustavnite promeni }e donesat mir i blagosostojba e finansirana od stranski sili, zaradi interesi koi nemaat ni{to zaedni~ko so potrebite na makedonskiot narod - istite stranski sili koi so vetuvawa za mir i so`ivot gi pretvorija Kosovo i Bosna vo fa{isti~ki oazi na narkokriminalot, kade zlostornicite i teroristite imaat status na zakonodavci, sudii i bezbednosni sili, a mirnoto naselenie e podlo`eno na masovni nasilstva, obes~estuvawe i etni~ko ~istewe. Takanare~enata "javna rasprava" vo vrska so ustavnite promeni pretstavuva potcenuva~ka farsa, bidej}i na makedonskiot narod ne mu se dadeni soodvetni informacii i vreme za temelno da rasprava i razmisluva za posledicite od radikalnite promeni - vo sekoja normalna demokratija za vakvi radikalni promeni bi se vodela javna rasprava so godini, pri {to sekoja strana bi imala podednakva prilika da gi iznese svoite stavovi preku klu~nite mediumi.

- Nagraduvawe i ozakonuvawe na ubistvata, ma~ewata, siluvawata, etni~koto ~istewe i site drugi zlostorstva pottiknati i sprovedeni od strana na golemoalbanskite fa{isti, so toa {to celosno se ispolnuvaat nivnite nedemokratski i ekstremisti~ki barawa, zaradi koi gi vr{at zlostorstvata; se opravduva propagandata deka vinata za dosega{nite napadi vrz makedonskiot narod i negovata dr`ava le`i vo demokratskiot Ustav na Makedonija, a ne vo zlostorni~kite i kriminalni bandi.

- Najstrogo gi osuduvame predavni~kite postapki na glasnogovornicite od makedonsko poteklo koi se slu`at so re~nikot na Ali Ahmeti, Imer Imeri i Arben Xaferi, ubeduvaj}i go makedonskiot narod deka ustavnite promeni se preduslov za mir i stabilnost, iako do neodamna tvrdea deka takvite amandmani }e dovedat do rasturawe na makedonskata dr`ava. Osobeno gi osuduvame onie koi se obiduvaat da gi ocrnat dostoinstvenite zalo`bi za za{tita na makedonskiot narod i negoviot Ustav kako voinstvenost ili ekstremizam. Takvite predavnici gi smetame za sou~esnici vo manipuliraweto na javnoto mislewe so cel vinata za terorizmot da se prefrli od balisti~kite bandi na makedonskiot narod i negoviot demokratski Ustav.

- Celosno ja otfrlame izmamata deka predlo`enite ustavni promeni }e ja pretvorat Makedonija vo sovremena gra|anska dr`ava spored me|unarodnite standardi. Naprotiv, ako go zememe za primer Ustavot na Francija, koj va`i za prv "gra|anski model", mo`eme da vidime deka osnova~ na dr`avata i nositel na nacionalniot suverenitet e "francuskiot narod", a ne "gra|anite na Francija". Vo Francuskiot Ustav ne se spomnuva koe bilo etni~ko malcinstvo, a gra|anskite prava mu pripa|aat na sekoj dr`avjanin kako poedinec, ramnopravno, nezavisno od etni~koto poteklo ili verskata pripadnost. Po ovie principi se vodat site gra|anski nacionalni demokratii vo svetot.

- Ne smeeme da ~ekame na delo da se doka`e deka ustavnite promeni }e gi zasilat golemoalbanskite zlostornici i }e donesat u{te pogolemi stradawa, zatoa {to }e nemame druga zakonska prilika da se odbranime i da go povratime predavstvoto.

- Ne smeeme narodnata sudbina da ja ostavame vo racete na onie koi ve}e desetina godini ni vetuvaat mir, so`itelstvo i napredok, a nosat samo besprimerni krvoprolevawa, zlostorstva, stradawa i narkokriminal.

- Ne smeeme da dozvolime so izlitenite lagi za ekonomska pomo{ da ni nametnat u{te pogolemi te{kotii, koi nikakva pari~na suma ne }e mo`e da gi nadomesti.

- Ne smeeme da potklekneme na zapla{uvawata za posledicite od neprifa}awe na ustavnite promeni, bidej}i posledicite od prifa}aweto }e bidat daleku pou`asni i nepovratni.

- Ne smeeme pove}e da im dozvoluvame na nemilosrdnite politi~ari da gi ostvaruvaat li~nite interesi i da sobiraat stranski kapital za izborni kampawi ili poddr{ka za izborni falsifikati, na smetka na `ivotite i blagosostojbata na makedonskiot narod.

- Ne smeeme da dozvoluvame sekakvi stranski misioneri da si gradat politi~ki karieri preku krvavi eksperimenti so makedonskiot narod, kakvi {to narodot vo nivnite dr`avi nikoga{ ne bi im dozvolil.

- Dokolku predlo`enite amandmani bidat usvoeni, neumorno }e se zalagame site sou~esnici vo naru{uvaweto na sega{niot makedonski ustaven poredok da odgovaraat pred sudot na pravdata za nacionalno velepredavstvo i za site stradawa i uzgubeni `ivoti koi }e sledat kako rezultat na predavstvoto.

Apelirame do site miroqubivi i sovesni Makedonci, nezavisno od etni~koto poteklo, da se obedinat i po sekoja cena da go spre~at usvojuvaweto i primenuvaweto na site predlo`eni ustavni amandmani. Toa e na{a dol`nost ne samo kon onie koi ve}e se `rtvuvale za slobodna, nezavisna i suverena Makedonija, tuku i kon na{ite deca i vnuci koi doprva }e bidat `rtvi na etni~ko ~istewe i drugi zlostorstva ako nie ne go spre~ime predavstvoto.