MAKEDONIJA I MAKEDONCITE VO DELATA NA SVETSKATA LITERATURA

Delovi od Makedonija i Makedoncite se spomnati u{te vo "Ilijadata" od Homer (okolu osmiot vek pred Hrista). Ovde e spomnata rekata Aksios (Vardar), a spomnato e i severnomakedonskoto pleme Pajonci, ~ii pripadnici vo Trojanskata vojna u~estvuvale vo odbranata na Troja protiv Ahajcite (Grcite). Prakti~no toa bil prviot registriran voen sudir pome|u Makedonci i Grci. Vo "Ilijadata" se spomnati i imiwata na nekolku pajonski borci i vojskovoditeli koi u~estvuvale vo ovaa vojna, kako i imeto na makedonskiot (pajonski) grad Amidon.

Homer, avtorot na epohalnite dela "Ilijada" i "Odiseja"

Makedonskata oblast Pierija e spomnata vo delata na drevniot helenski poet Hesiod, koj `iveel vo osmiot vek pred Hrista. Vo svoeto delo "Raboti i denovi", koe pretstavuva najran poznat primer na didakti~ka poezija, toj gi spomenuva "muzite od Pierija". Istata makedonska oblast Hesiod ja spomenuva i vo svoeto poznato delo "Teogonija".

Makedonija e spomnata i vo dramata "Persijanci" od Eshil, napi{ana okolu 470 godina pred Hrista. Vo edna od replikite na Glasnikot (495), vo koja se zboruva za razbivaweto na Persiskata vojska, spomnata e i "zemjata Makedonija", kako i rekata Aksios (Vardar) i planinata Pangaj.

Za Makedonija i za Makedoncite pi{uval i eden od najgolemite drevni tragi~ari Evripid (okolu 480 - 406 godina pred Hrista). Ve}e spomnavme deka vo 408 godina pred Hrista toj do{ol da `ivee vo Makedonija, kade napi{al drama posvetena na makedonskiot kral Arhelaj. Osven toa Evripid gi spomnal makedonskata oblast Pierija i rekata Aksios (Vardar) i vo svojata drama "Bahanalii" (napi{ana vo 410 godina pred Hrista).

Makedonskata oblast Pierija e spomnata i vo prvata kniga na epskata poema "Argonautika" od drevniot poet Apolonie od Rodos (okolu 295 - 215 pred Hrista).

Vo nekolku tvorbi od razni drevni avtori e spomnata i zaedni~kata makedonsko-tesaliska planina Olimp, naj~esto vo vrska so drevnite bogovi koi spored predanieto prestojuvale na nea.

Kaj poglavieto posveteno na legendite za Aleksandar Makedonski spomnavme nekolku srednovekovni avtori, koi pi{uvale za Makedoncite (konkretno za Aleksandar i za Makedoncite od negovata bliska okolina). No, vo sredniot i vo noviot vek postojat u{te golem broj avtori koi vo svoite umetni~ki dela pi{uvale za Makedonija i za Makedoncite.

Taka, na primer, vizantiskiot poet Ivan Kiriotes, nare~en Geometres, koj bil mitropolit na Melitena od 10 vek, vo svoite pesni posveteni na nastanite od svoeto vreme, podanicite na Samuilovoto Carstvo gi opi{al kako: Mizi, Bugari, Skiti i Makedonci (d-r Stjepan Antoljak: Srednovekovna Makedonija, Misla, Skopje, 1985, str. 242).

Poznat e i golemiot francuskiot roman posveten na Aleksandar Makedonski, {to bil objaven vo 12 vek.

Prvata scena od pettiot ~in po~nuva so prikaz na Oktavijan Avgust, Marko Antonie i nivnata vojska. Oktavijan Avgust mu se obra}a na Marko Antonie, velej}i mu deka toj rekol oti vojskata na neprijatelot }e gi ~eka vo ridovite i nema da se spu{ti vo ramnicata. Vo ovaa replika Oktavijan Avgust go spomenuva i imeto na samiot grad Filipi, pa vo vrska so namerata na neprijatelskata vojska, veli: "Tie sakaat da n# predupredat nas, ovde vo Filipi". Na ova Marko Antonie odgovara deka i natamu smeta oti vojskata na neprijatelot nema da ima hrabrost da gi napadne vo ramnicata. No, vo toj mig vleguva glasnikot i gi izvestuva deka sepak neprijatelskata vojska doa|a kon niv i gi povikuva da gi podgotvat edinicite za borba. Oktavijan Avgust i Marko Antonie na brzina se dogovaraat koj od koja pozicija }e ja napadne neprijatelskata vojska. Vo prodol`enie na scenata se pojavuvaat Brut i Kasij, zaedno so svojata vojska i sorabotnici. Vojskite stojat edna nasproti druga i gi ~ekaat borbenite znaci. Marko Antonie mu sugerira na Oktavijan Avgust da ne dava znak za po~etok na borbata, tuku da ~eka prvo da napadne vojskata na Brut i Kasij. Toga{ doa|a do verbalen duel pome|u Oktavijan Avgust i Marko Antonie od edna strana i Brut i Kasij od druga strana. Potoa po~nuva bitkata. Vo tretata scena na istiot ~in na Kasij mu soop{tuvaat deka negovite {atori ve}e se zazemeni i zapaleni od neprijatelot i oti negovite prijateli ginat na bojnoto pole. Toj i natamu vozbudeno ja sledi sostojbata okolu bitkata. Na krajot se opi{ani dramati~nite nastani od poslednite migovi od `ivotot na Brut. Vo edna od svoite posledni repliki toj veli deka na son nekolkupati mu se pojavil duhot na ubieniot Julie Cezar, poradi {to znael deka do{ol i negoviot kraj. Vo ovaa replika i Brut go spomenuva imeto na makedonskiot grad Filipi, pa veli: "I vo ovaa posledna no},ovde na poliwata kraj Filipi/ Znam deka dojde mojot zaden ~as.".

Evripid, eden od najgolemite drevni tragi~ari

Vsu{nost, deka Brut imal prividenie pred da se samoubie pi{uva i poznatiot dreven istori~ar Plutarh. Vo svojata biografija za Julie Cezar Plutarh dava kratok opis na borbite kaj Filipi, pri {to go spomenuva ovoj podatok. Plutarh pi{uva deka Brut se samoubil so svoeto kopje pri {to mu pomognal eden od negovite vojnici.

Za del od vojnicite {to se spomnati vo pettiot ~in od dramata (a toa se onie vojnici, koi u~estvuvale vo vojskata na Brut i Kasij), se znae deka bile etni~ki Makedonci. Ve}e rekovme deka Brut, vo nedostig na vojska, mobiliziral izvesen broj Makedonci od Makedonija vo redovite na svojata vojska. Ova zna~i deka [ekspir vo ovaa drama indirektno gi spomnal i Makedoncite kako sostaven del od vojskata na Brut.

[ekspir posvetil i edna svoja drama na edna Makedonka, a toa e dramata "Antonie i Kleopatra" (napi{ana okolu 1606 godina). Ovaa drama e posvetena na qubovta pome|u egipetskata kralica od makedonsko poteklo Kleopatra Sedma i Rimjaninot Marko Antonie. I vo ovaa drama nekolku pati e spomnato imeto na makedonskiot grad Filipi vo replikite vo koi e spomnata bitkata pome|u vojskata na Marko Antonie i Oktavijan Avgust protiv vojskata na Brut i Kasij.

Osven toa, vo ovaa drama glavniot junak Kleopatra e etni~ka Makedonka. Ova prakti~no zna~i deka edna Makedonka ostanala ovekove~ena kako glaven junak vo edna od dramite na najpoznatiot svetski dramaturg, isto kako {to ostanal ovekove~en i makedonskiot grad Filipi vo dve negovi drami.

No, toa ne e s# koga e vo pra{awe zastapenosta na Makedonija i Makedoncite vo delata na [ekspir. Na{ata zemja i na{iot narod se spomnati u{te vo dve negovi drami.