Nekolku meseci gi sledam napisite za i okolu "Makedonskite lavovi". No, kade se tie i dali postojat?

Vo po~etokot na terorizmot, li~no se obrativ do nivniot glaven voda~, ovde vo tu|ina. Toj mi re~e deka se podgotveni za borba i oti sobiraat pari. Istiot voda~ toa im go odgovori i na tetovci, koi preku "Sonce" baraa pomo{ od nego. Voda~ot sobra malku pari za rabotna poseta na Makedonija od eden mesec, kade ima{e mo`nost da se fotografira za "Sonce".

Kakva tragedija za nivnite debeli stomaci, sedej}i i proklamiraj}i organizacija za odbrana  na Makedonija!? Fotografiite treba{e da se napravat poprofesionalno, za{to debeli lu|e i vo godini ne mo`at da vodat efektivna borba protiv pomladite orni teroristi, koi vo isto vreme se fotografiraa za stranskite mediumi. Se ~udam zo{to ovie lu|e ne mi se obratija mene za profesionalni voeni fotografii, tuku s# e navrat na nos?

So falewe ne biduva ni{to! [iptarite go znaat toa, pa zatoa u{te pukaat i ne n# sfa}aat seriozno. Ako treba da se dejstvuva so ~etvorica lu|e od fotografijata koja ja poka`uvate i koja kru`i po privatnite TV-stanici, ne odime mnogu daleku, posebno od nekakvi prazni vetuvawa. Problemot treba da go sfatime seriozno, da komunicirame me|usebe i sekoj so svojata profesionalnost da pridonese za mediumska ili kakva bilo vojna. Ottamu i se gubi doverbata za donatorite na ovie antiteroristi~ki makedonski dvi`ewa i pokraj toa {to imame "Lavovi", "Tigri", "Volci" ili mo`ebi cela zoolo{ka gradina koja e podgotvena da ja brani Makedonija.

No, od kogo koga s# se rasprodade, se razdade?! "Poskok", go apsat, a [iptarite slobodno ~ekaat amnestija, novi rabotni mesta i partiski ordeni.

Vinovnicite treba da se baraat kaj na{ite predavnici vo Parlamentot, so {to }e se skine korenot na makedonskiot genocid, koj, za `al, i sega, koga site sme svesni deka se sproveduva, mol~elivo go gledame. Za vreme na turskoto ropstvo na{iot narod rekol: "So usta pu{ka ne puka, so usta sabja ne se~e".

Mnogu se pi{uva za "Lavovite", no da ne dozvolime da prerasneme vo IRA za da ja dobieme Makedonija nazad od kodo{ite {to ja predadoa i od ku~iwata {to ja rastrgnaa. Barem ne sega, koga sme svesni {to & se slu~uva. Risto, Gospod da ti e na pomo{, te pozdravuvame, no bidi poobjektiven i poenergi~en. [iptarite nema da se upla{at so prazni ka`uvawa i fotografii. Narodot i jas s# u{te vi veruvame, me|utoa ni treba ne{to poslikovito.

Povod za moeto pismo e odnesuvaweto na SDSM vo ovaa vojna, no i porano. Kako partija koja e nasledni~ka na SKM(J), 50 godini vo SFRJ bea golemi poltroni na re`imot vo Belgrad. Vo navodno slobodna i ramnopravna Makedonija go uni{tija celoto rakovodstvo na ASNOM, {to e ~in na velepredavstvo i po direktiva na UDBA prateno bez vina da umira na Goli Otok i "Idrizovo". So toj pu~, rakovodni funkcii dobija poslu{nici na UDBA kako Lazar Koli{evski. Ovie slugi, pokraj mnogute drugi predavstva, pravea i smislena razmena na naselenie. Makedoncite, po direktiva na Srbija, gi iseluvaa, tie po dve-tri generacii lesno se srbiziraa, a vo Makedonija pra}aa Albanci od Kosovo (najmalku 200.000) i sanxakliski muslimani. Kosovskite Albanci, za razlika od tuka{nite Albanci, se podivi i povoinstveni {to se gleda od predelite vo koi se vodi ovaa vojna.

Spored informacijata objavena vo "Utrinski vesnik", vo kumanovskite, skopskite i tetovskite sela, 70-90 procenti od Albancite se naseleni od 1980 do 1990 godina, zna~i za vreme na SFRJ. Druga e informacijata objavena vo nedelnikot "Makedonsko sonce". Vo razgovorot so Makedonec od s. Jabuka vo Srbija se doznava deka toj vo svoeto rodno s. Radoli{ta-Stru{ko pred 1950 godina dobil direktiva da gi ubeduva Makedoncite da se iseluvaat vo Srbija. Vo toa vreme strogiot re`im ne dozvoluval ni najmala opravdana reakcija. Toj {to }e proreagiral go proglasuvale za vinoven, bil ubivan ili bil nosen vo zatvor. Poradi toj teror Makedoncite od ova selo se iselile. Seloto Radoli{ta-Stru{ko u{te pred nekolku godini celosno e naseleno so Albanci.

Tetovo do 1971 godina bilo naseleno prete`no so Makedonci, Ki~evo do 1961 godina imalo samo ~etiri albanski familii. Zna~i, zapadniot del na Makedonija e albaniziran u{te za vreme na SFRJ, od prethodnicite na SDSM. Ovaa albanizacija se ozakonuva od strana na Gligorov i SDSM pred izborite za pretsedatel vo 1994 godina so Zakonot za dr`avjanstva, so koj okolu 200.000 Albanci dobija makedonsko dr`avjanstvo za da glasaat za Gligorov. Korenot na problemite na Makedonija so ekstremnite Albanci e u{te od SFRJ. Na SDSM-ovcite ovie argumenti ne im pre~at, pa s# u{te, po 10 godini nezavisnost, ~uvstvuvaat jugonostalgija. Ako Makedonija ostane{e vo nekakva federacija so Srbija, {to be{e nivna `elba, iljadnici Makedonci }e izginea na frontovite za "Golema Srbija" na Milo{evi}, zgora na toa celo Kosovo }e se presele{e vo Makedonija.

Vtoroto predavstvo na SDSM-ovcite e Zakonot za znamiwa, koj be{e neustaven i nelegitimno potpi{an od Tito Petkovski. So toj zakon se dade pravo znameto na dr`avata Albanija javno da se istaknuva vo op{tini so mnozinstvo Albanci. Zna~i, od lakomost za vlast, da ne im se rasturi koalicijata so PDP, na Albanija & dadoa pravo na suverenitet i teritorija na dr`avata Makedonija, {to e ~in na federalizacija.

Ovaa tradicija na otstapki kon Albancite ja potvrdi sekretarot na SDSM kako gostin kaj Latas, pred da se preglasuva vtoriot krug za pretsedatelskite izbori vo 1999 godina, vo op{tini so mnozinstvo Albanci. Po toj la`en patriotizam, koga se preglasuva{e vo op{tini so mnozinstvo Albanci, \or|i Spasov i Latas se obratija kon Albancite so ~udewe kako tie glasale za VMRO-DPMNE, koga site prava {to gi imaat gi dobile od SDSM, a od drugive ne dobile ni{to!?

Spored ova priznanie se gleda deka SDSM, a porano SKM(J) i Tito, se tie koi gi nau~ija Albancite da baraat preku leb-poga~a. Taka naviknati, tie naidoa na partija koja ne saka{e da prodol`i so taa tradicija, pa se fatija za oru`je. Albancite 100 godini po Prizrenskata liga rabotat i se vooru`uvaat za borba za "Golema Albanija", a vrhovniot komandant Gligorov osum godini ne kupi nitu edna pu{ka za makedonskata Armija?! Na SDSM osum godini ne im pre~ea ucenite od PDP, a na Gligorov i preostanatiot baga` deka vo sekoja makedonska vlada mora da ima albanska partija. Dodeka bea vo opozicija {irea antinatovska kampawa i antialbanstvo, a otkako dobija polovina ministri vo ovaa zaedni~ka Vlada, se zavrtija kako son~ogledi, ja prodol`ija bliskosta so Albancite mislej}i samo na dobivawe vlast na slednite izbori, dodeka t.n. ONA vr{i etni~ko ~istewe i ubistva na makedonski vojnici. Dokazi za ova tvrdewe se izleguvaweto od makedonskiot blok partii vo Tetovo; odbivaweto pet predlozi od makedonskiot Premier od strana na ministri na SDSM, zaedno so ministrite Albanci. Predlozite bea za osuda na etni~koto ~istewe i za ofanziva na makedonskata policija i Armija, vo odbrana na makedonskoto naselenie i teritorija.

Na krajot bi gi povikal da se osvestat barem malku i da po~nat da go ~uvaat najsilnoto oru`je na Makedonija - edinstvoto na makedonskiot narod, zatoa {to u{te od pamtivek rekle: slo`ni bra}a i planina turkaat, skarani-o~i si vadat, a drugi koristat.

Da `ivee Makedonija i makedonskiot narod.

Mnogu e te{ko da se pi{uva vo vreme koga mnogumina ja imaat izgubeno nade`ta. Te{ko e da se pi{uva koga imame izgubeno desetici mladi `ivoti na na{i sinovi koi se borea za nie ubavo da `iveeme.

Na po~etokot od krizata, site bevme {okirani deka toa mo`e da & se slu~i na Makedonija. Iljadnici pisma preku Internet, golema borba da ja iska`eme vistinata. Site se trudevme da go ka`eme na{eto mislewe. Vo bolkata {to ja ~uvstvuvavme poradi nastanite vo Makedonija bevme malku i sre}ni, bidej}i mislevme deka sme najedinstveni i nikoj ne mo`e da n# pobedi. Site bevme ubedeni deka vistinata }e pobedi i oti na ovoj svet postoi pravda, no onie koi ja krojat makedonskata sudbina ne mislea taka. Nekoj sega }e re~e deka na{ite politi~ari se velepredavnici i oti tie ja prodadoa Makedonija. Mo`ebi e taka, no {to da storime sega nie obi~nite Makedonci? Zarem treba sega samo da sedime vo na{ite domovi, da gledame vesti, da slu{ame kako si ja gubime zemjata koja postoela pove}e od 1.300 godini? Jas ne mo`am da se slo`am so toa.

[to }e se slu~i koga nie pomladite }e dobieme deca, a vie povozrasnite-vnuci? [to }e im re~ete koga tie }e ve pra{aat {to se? Zamislete go toa.

A nie denes raspravame za toa da go izbri{eme makedonskiot narod od Ustavot?! Toa zna~i deka vo Makedonija ne `iveat Makedonci, tuku nekoi drugi lu|e koi se doselile na ovie prostori. Toga{ sekoj }e ima pravo da n# graba i da n# raspar~uva. Zarem sakate da se sramime {to sme Makedonci, deka nie sme tie {to go izgubivme ona {to na{ite predci go napravija za nas?

Predlagam da ne si ja prodavame ko`ata tolku lesno. Ne sakam jas utre so sram da ka`am deka sum ~ovek od Makedonija, no ne sum Makedonec, bidej}i na nekoi od Zapad taka im odgovaralo. A site ovie polemiki se zaradi nekoi albanski balisti, ka~aci, ubijci i nepismeni zlostornici, koi bez nikakva poddr{ka od belosvetskoto zlo }e bea samo obi~ni narkodileri i }e skapuvaa po svetskite zatvori.

Nie kako nacija ne sme napravile zlo nikomu, naprotiv sme pomagale i koga treba i koga ne treba, bez nikoj da ni re~e blagodaram.

Bra}a Makedonci i sestri Makedonki!!! Razmislete sami! Ne dozvoluvajte nekoj da vi gi "pere" mozocite. Zamislete, Amerika 15 minuti po teroristi~kite napadi objavi voena sostojba bez nekogo da pra{a ili nekogo da moli, dodeka Makedonija desetici pati se potrudi toa da go stori bez dozvola od svetot, no toa be{e kukavi~ki otfrluvano od niv.

Mo`ebi i samite sme vinovni {to celata na{a sudbina ja ostavivme vo nivni race, no sega treba da znaeme deka kade {to ima sila nema pravdina. Dajte nie sami da si odlu~ime za na{ata sudbina. Nikoj ne mo`e da ni ka`e kako da se vikame. Nie sme najstariot narod na Balkanot i kako takvi }e ostaneme.

Da se sprotivstavime na sekakov obid za bri{ewe na makedonskiot narod od
Ustavot i da ja is~istime makedonskata teritorija od albanskata ~uma. Za toa imame mnogu hrabri sinovi, koi skoro osum meseci go stavaat svojot `ivot na kocka za nas Makedoncite. Zarem niv da gi izneverime? Kako }e se pojavime pred roditelite na zaginatite borci, koi se borea protiv ova {to denes se slu~uva vo Makedonija. Kako }e im objasnime za {to zaginaa nivnite deca? Da ne se doveduvame samite vo takva situacija, da ja odbranime na{ata edinstvena zemja, a toa e Makedonija.

Zdru`enieto na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija so sedi{te vo Bitola, inicijativata za promenite na Ustavot na Republika Makedonija i predlo`enite nacrt-amandmani od strana na pretsedatelot na Republika Makedonija, g. Boris Trajkovski, gi otfrla vo celost i gi smeta za neprifatlivi!

Zdru`enieto se priklu~uva kon faktot iska`an od golem broj pravnici i eksperti od me|unarodnoto pravo deka: "Sekoj dogovor potpi{an vo vreme na voena zakana i pritisok e neva`e~ki dogovor!"

Makedonija e demokratska zemja i ne mo`e po pat na sila i voeni zakani, pa i razni drugi nadvore{ni i vnatre{ni pritisoci, da go menuva Ustavot. Zgora na toa, mora da se prifati bri{ewe na makedonskiot narod, MPC i s# ona {to e odlika na Makedonecot!? Samiot ~in pretstavuva plukawe po grobovite na iljadnici borci koi zaginaa za slobodata i sozdavaweto na makedonskata dr`ava! Toa e gazewe po samite sebe i gazewe po svoeto dostoinstvo!

Zdru`enieto smeta deka so voveduvaweto na vtor slu`ben jazik, konsenzualnata demokratija, so voveduvawe dvodomen Parlament i so noviot Zakon za lokalna samouprava, se odi kon federalizacija na dr`avata i nejzina binacionalnost t.e. se nudi ne{to {to e neprifatlivo!

Gospodine Pretsedatele, Vie pod nadvore{ni vlijanija, ja prifativte ulogata na "medijator" vo "pregovorite", koi gi organiziravte Vie i voedno go suspendiravte sistemot na ureduvawe na Republika Makedonija - parlamentarnata demokratija t.e. Sobranieto na RM i vovedovte "pretsedatelski sistem". So ovie pregovori ja priznavate kapitulcijata na Republika Makedonija i izvr{ivte priznavawe i oficijalizirawe na balistite i teroristite preku nivnite voda~i Xaferi i Imeri, kako strana so koja se pregovara i dogovara.

I sega, kako izlez od ovaa kriza, ni go nudite "Prizrenskiot dogovor", samo sega prepi{an vo Ohrid i potpi{an od Vas i od ~etirite politi~ki lideri.

Gospodine Pretsedatele, "kompromisot" koj go nudite e celosno poni`uvawe na makedonskiot narod. Makedonskata pravoslavna crkva i drugite nacionalni malcinstva koi `iveat vo Republika Makedonija i voop{to poni`uvawe na Republika Makedonija!

Zatoa g. Pretsedatel, barame od Vas da si podnesete ostavka! Dokolku toa ne se slu~i, barame od Sobranieto na Republika Makedonija, povikuvaj}i se na ~len 87 od Ustavot na Republika Makedonija, da pokrene postapka za utvrduvawe na odgovornost na pretsedatelot na RM za vr{ewe na negovite prava i dol`nosti. Toa go barame, zatoa {to pretsedatelot na RM, g. Boris Trajkovski, go kr{i Ustavot i zakonite na RM t.e. "de fakto" priznava okupacija na eden del od teritorijata na RM, sprotivno na ~len 123 od Ustavot na RM.

Gospodine Pretsedatele, Vie se zakolnavte pred makedonskiot narod, pred site gra|ani na Republika Makedonija i pred Boga, deka }e go branite Ustavot, zakonite i teritorijalniot suverenitet i integritet na Republika Makedonija! Vie toa ne go storivte! Toa e predavstvo!

Zdru`enieto, vo soglasnost so svojot Statut i vo tie globalni opredelbi ima zacrtano deka }e ja poddr`uva sekoja legalno izbrana vlast vo Republika Makedonija, s# do onoj moment koga taa }e raboti za dobroto na svojot narod i dr`ava! Mislime deka na{ata poddr{ka iska`ana kon Vas, do sega, vo site na{i soop{tenija e zloupotrebena i mislime deka ja preminavte crvenata linija na na{eto dostoinstvo i dostoinstvoto na site ~esni i hrabri Makedonci!

I dali sega, koga gi predlagate ovie amandmani, ja priznavate parlamentarnata demokratija vo Republika Makedonija? Kade ste sega vo javnosta? Zo{to ne go pra{ate sopstveniot narod {to misli i {to saka! Od koga gi predlo`ivte ovie amandmani? Nie ne znaeme {to raboti Pretsedatelot i dali voop{to go imame kako takov!

Zdru`enieto, isto taka, smeta deka nikoj nema pravo da re{ava za idninata na Republika Makedonija, osven narodot! Zatoa gi povikuvame site ~esni parlamentarci da gi otfrlat predlo`enite ustavni izmeni i so toa nema da glasat za vojna, tuku za odbrana na Republika Makedonija, makedonskiot narod i makedonskata pravoslavna crkva!

Isto taka bi sakale da gi zapra{ame pretstavnicite na me|unarodnata zaednica, Vas g. pretsedatele i pretstavnicite na makedonskiot politi~ki blok koi mo`ea da go koristat faktov kako najjak argument za odbrana na Republika Makedonija i nejziniot Ustav: Koi prava dr`avite-~lenki na Evropskata unija, pa i preostanatite dr`avi kandidati za vlez vo EU im gi imaat ovozmo`eno na nivnite nacionalni malcinstva, a Republika Makedonija im gi nema ovozmo`eno?