I MARKO POLO ZAPI[AL LEGENDI ZA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

Legendi za Aleksandar Makedonski zapi{al i svetski poznatiot srednovekoven moreplovec i patepisec Marko Polo. Se rodil nekade okolu 1254 godina vo Venecija. Negovite tatko i negoviot ~i~ko bile poznati trgovci. Poradi svojata trgovija, vo 1260 godina, tie trgnale na pat od Uzbekistan za Kina, od kade se vratile po devet godini. Po dve godini go zele so sebe i Marko Polo i povtorno trgnale za Kina. Pominale niz mnogu aziski zemji. Tie bile prvite Evropejci za koi se znae deka gi posetile pustinata Gobi i visoramninata Pamir.

Po{tenska marka izdadena vo 1954 godina po povod 700-tiot rodenden na Marko Polo

Marko Polo se sretnal so Kublaj-kan i se vrabotil vo negovata administracija. Tri godini bil upravnik na eden kineski grad, a negoviot tatko i negoviot ~i~ko isto taka rabotele vo slu`ba na Kublaj-kan. Trojcata ostanale vo Kina do 1292 godina, po {to zaminale za Iran. Prethodno ja posetile Sumatra i Indija. Vo Venecija se vratile vo 1295 godina. Vo 1298 godina, Marko Polo bil zatvoren poradi u~estvo vo vojnata pome|u Venecija i Genova. Vo zatvorot na zatvorenicite im raska`uval za celoto svoe pate{estvie. Slednata godina bil osloboden i se vratil vo Venecija. Negovite zapisi se objaveni vo 1300 godina vo deloto "Patuvawata na Marko Polo" i tie se smetaat za najpoznatite patepisi vo istorijata. Za prv pat srednovekovnite Evropejci se sretnale so podetalni zapisi za `ivotot vo Kina i za drugite dale~ni aziski zemji. Se smeta deka taa kniga go predizvikala interesot kaj Kolumbo da gi prezeme svoite patuvawa. Marko Polo po~inal vo 1324 godina.

Kakva e povrzanosta na Marko Polo so Makedonija i so Makedoncite? Najnapred da ka`eme deka toj pominal neposredno kraj makedonskiot breg vo Egejskoto More pred da se vrati vo Venecija vo 1295 godina. Kraj makedonskiot breg prethodno pominale i negoviot tatko i negoviot ~i~ko, Nikolo i Mafeo Polo, za vreme na nivnoto prvo patuvawe za Kina vo 1260 godina.

No, toa ne e s#. Za vreme na svoeto patuvawe, Marko Polo zapi{al ~etiri legendi za Aleksandar Makedonski i istite gi objavil vo svojot trud vo 1300 godina.

Prvata legenda nosi naslov "Osamenoto drvo" i bila zapi{ana nekade vo severniot del na Iran. Tamu na Marko Polo mu bilo ka`ano deka vo tie zemji postoelo edno osameno drvo srede ogromna pustina. Navodno toa drvo izniknalo na mestoto na golema bitka pome|u Aleksandar Makedonski i persiskiot car Darie. Polo pi{uva deka toa drvo bilo so ogromna golemina i deka od ednata strana imalo zeleni lisja, a od drugata beli. Ona {to e mnogu interesno e faktot deka na najstarata za~uvana pretstava na bitkata kaj Is (mozaikot od Pompej od 80 godina pred Hrista) i navistina vo pozadinata se gleda edno osameno drvo.

Vtorata legenda za Aleksandar Makedonski {to Marko Polo ja zapi{al vo Azija nosi naslov "Naslednikot na Aleksandar". Spored ovaa legenda, Aleksandar se oma`il za }erkata na Darie nekade na teritorijata na dene{en Avganistan.Od toj brak tie dobile deca, koi porasnale, se oma`ile i o`enile i taka nivnoto potomstvo stignalo s# do 13 vek, t.e. do posetata na Marko Polo na tie kraevi. Toj zapi{al deka stignal vo zemjata Badak{an, ~ii vladeteli sebesi se smetale kako direktni potomci na Aleksandar i na negovata persiska nevesta. Vo ~est na svojot navoden predok, tie ja nosele titulata "Zul-karnijan", {to rekovme deka pretstavuva islamsko opisno ime za Aleksandar Makedonski, pod koe se smeta deka toj e spomnat vo Kur'anot.

Poznatiot srednovekoven moreplovec i patepisec Marko Polo

Tretata legenda nosi naslov "Posledniot ednorog". Spored ovaa legenda, poznatiot kow na Aleksandar po ime Bukefal, do svojata ~etirinaesetta godina od `ivotot, navodno bil ednorog. Spored toa {to go zapi{al Marko Polo vo prethodno spomenatata zemja Badak{an, navodno postoelo edno stado ednorozi, koi navodno poteknuvale od Bukefal. Ova stado bilo vo sopstvenost na nekoj bogat ~len na kralskoto semejstvo vo taa oblast. Kralot posakal da dobie makar i eden ednorog od toa stado, no bogata{ot go odbil. Poradi toa kralot naredil toj da bide ubien. No, `enata na bogata{ot, za da mu se odmazdi na kralot, im naredila na svoite slugi da gi ubijat site ednorozi {to gi imale. Taka bila prekinata lozata na kowot Bukefal.

^etvrtata legenda za Aleksandar Makedonski {to ja zapi{al Marko Polo nosi naslov "Aleksandrovata pregrada". Ovaa legenda se odnesuva za eden nastan {to navodno se odigral na teritorijata na dene{na Gruzija. Spored ovaa legenda vo ovaa zemja napreduvaweto na Aleksandar bilo zapreno, zatoa {to pred nego se pojavil opasen tesnec. Od ednata strana se nao|alo moreto, a od drugata imalo nepreodni planini so gusti {umi pred niv. Ovde Aleksandar re{il da izgradi pregrada vo tesnecot pome|u dvete planini. Na toj na~in Aleksandar gi spre~il plemiwata {to go napa|ale i gi otsekol od civilizraniot svet. Taa pregrada go dobila imeto "@elezna porta".

Interesno e {to mnogumina podocna se obiduvale da ja pronajdat taa "@elezna porta". Taka, na primer, nekoi srednovekovni arapski geografi smetale deka taa pregrada vsu{nost e Kineskiot yid, a drugi smetale deka se nao|ala vo Dagestan.

Osven navedenive sekako deka postojat u{te golem broj drugi legendi i predanija za Aleksandar Makedonski. Ovde sekako deka treba da se spomnat i dobro poznatite legendi i predanija za Aleksandar koi se sre}avaat vo delata na negovite drevni biografi (Plutarh, Arijan, Diodor, Kvintij Kurtij Ruf i Justin). Nekoi od ovie legendi i predanija povrzani se so negovoto ra|awe, drugi so negovoto detstvo, treti so negovite pohodi i sl.

Istra`uva~ot na ovaa tema Stonmen vo svojata kniga "Legendite za Aleksandar Veliki" naveduva deka dobar del od legendite za Aleksandar bile zasnovani i vrz Romansata za Aleksandar, napi{ana vo 10 vek, kako i vrz izvesen broj latinski, {panski i evrejski tekstovi, povrzani so arapskite tekstovi na Hunajan Ibn I{ak (9 vek) i na Jahja ibn Batrik (10 vek), koi pak gi pro{irile drevnite siriski tekstovi povrzani so Aleksandar. Sekako deka imalo i drugi brojni legendi koi ne se povrzani so ovie tekstovi.

Stonmen ja spomenuva legendata za Pismoto {to Aleksandar mu go ispratil na Aristotel vo vrska so Indija. Ovaa legenda bila sozdadena na latinski jazik vo sedmiot vek, a vo 10 vek bila prevedena na angliski jazik. Stonmen zaklu~uva deka toa bil prviot tekst za Aleksandar preveden na nekoj srednovekoven jazik. Toj ja spomenuva i legendata za Vol{ebnite ~uda na Istok. Ovaa legenda bila sozdadena vo 11 vek, a potoa isto taka bila prevedena na angliski.

Ovde e i vizantiskata legenda za Aleksandar napi{ana vo devettiot vek od strana na monahot \or|i. Vo nea zastapeni se fantasti~ni do`ivuvawa za vreme na patuvaweto na Alekandar vo Indija i vo drugi zemji.

Legendata za @ivotot na Brama ja zapi{al u{te vo pettiot vek nekoj Paladie, koj najverojatno bil biskup vo Bitinija. Vo nea e opi{an zamislen razgovor pome|u Aleksandar Makedonski i Bramanot Dandamis

Legendata povrzana so navodnata Prepiska pome|u Aleksandar i Dindim, pretstavuva varijanta na legendata zapi{ana od Paladie.

Legendata za Patuvaweto na Aleksandar vo Rajot se smeta deka e nastanata nekade okolu 12 vek.

Nekolku legendi za Aleksandar Makedonski spomenuva i germanskiot istori~ar Ulrih Vilken. Taka, na primer, toj ja spomenuva germanskata poema so fantasti~ni elementi posvetena na Aleksandar, napi{ana od sve{tenikot Lampreht vo 1130 godina. Potoa ja spomenuva francuskata poema na Alberihd od Bezanson od 11 vek. Sekako deka ovde se i egipetskite legendi, vo koi Aleksandar e pretstaven kako sin na posledniot egipetski faraon Nektanebo Vtori. Spomenatiot persiski poet go smeta Aleklsandar kako potomok na ahemenidskata ku}a, a so toa za nivni nacionalen heroj. Vilken spomenuva deka i kaj Evreite postoele legendi za Aleksandar. (Ulrih Vilken, cit. delo, str. 352 i 353).

Ovde sekako deka posebno mesto zazemaat i makedonskite pesni, legendi i predanija za Aleksandar Makedonski, zapi{ani glavno vo 19 i 20 vek, no i pred toa. O~igledno deka tie, mo`ebi se i najzna~ajni zatoa {to poteknuvaat od narod koj vo sebe ja nosi krvta (a sekako i kulturata) na drevnite Makedonci, t.e. na narodot {to porano `iveel na istite ovie prostori. Za makedonskite legendi i predanija povrzani so najslavniot makedonski car, pove}e detali vo knigata "Isus Hristos i Makedoncite", kako i vo slednata kniga pod raboten naslov "Drevnomakedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija". Sekako deka makedonskite narodni legendi i predanija za Aleksandar Makedonski treba {to poskoro da se najdat pred svetskata javnost (posebno na Internet).