Gospoda politi~ari! Zarem malku vi bea 50 godini vladeewe, ugnetuvawe, omalova`uvawe i negirawe na makedonskiot narod i nacija, pa sega sakate da n# napravite plemenska zaednica?! Pedeset godini narodot go ubivavte, la`evte, zatvorivte i ubivte iljadnici Makedonci. Za ~ija cel? Zo{to? Dali foteljite i bogatstvoto vi bea pova`ni (kako {to vi se i sega) od makedonskata kauza, se pravite golemi Makedonci pred mediumite, go poddr`uvate narodot vo protestite, a kukavi~ki se kriete vo gluv~ji dupki, ligavej}i se pred site stranski politi~ari.

Ako ne ste so narodot, ne mu ni trebate, zatoa {to toj mo`e i bez vas. Vo ovaa dr`ava nie sme narod, nie sme nacija, nie sme Makedonci (nositeli na dr`avnosta) i ne n# ubeduvajte deka predavni~kiot Ramkoven dogovor za mir e navistina za mir! Kakov mir }e imame ako ja nemame dr`avnosta, a so toa i dr`avata?

Gospoda, foteljata e od drvo i sunger i mo`e brzo da ja snema, a nacijata e svetost od Gospod i samo toj mo`e da ni ja zeme, a ne vie ili pak Bogot na g. Boris Trajkovski! Toa {to be{e ustavno pravo na ovoj narod go ispolni, ve stavi vo foteljite, no ako treba i }e ve izvadi od niv. Ne ubeduvajte go narodot da go prifati predavstvoto, zatoa {to }e bide va{ sou~esnik i ne zala`uvajte go so beda, siroma{tija i vojna zatoa {to toa e ve}e videno i do`iveano. Vnimavajte {to pravite so makedonskiot narod, zatoa {to dodeka toj trpi, trpi, no koga }e mu dojdete preku glava }e znae da go ceni va{iot trud.

Narode makedonski, {est veka si bil poroben, ne uspeale da te uni{tat. Ako si Makedonec i ako ja saka{ Makedonija izbori se za svojot glas. Dosta e od kafeanska i od uli~na politika. Tvojot glas e eden, no site zaedno mo`eme da barame toj da se slu{ne, ne za predavstvoto, tuku za referendum za nie da presudime. Ve}e nema {to da se zagubi, nitu partija nitu bogatstvo i zatoa vakvite zakani ne treba da n# pla{at. Borbata e za Makedonija.

Im se izvinuvame na Makedoncite zatoa {to situacijata n# natera mislata na na{iot ideolog Goce Del~ev (koj se prevrtuva vo svojot grob) da ja preneseme vo dene{no vreme: "Makedonija ima svoi interesi i svoja politika. Tie im pripa|aat na site Makedonci, onoj {to saka da raboti za interesite na golema Albanija, Evropa ili Amerika mo`e da se smeta za golem [iptar, Evropeec ili Amerikanec, no ne i za dobar Makedonec".

Sega, koga svetot se obedinuva so site sredstva da se bori protiv terorizmot, na{iot zaspan Parlament, poln so predavni~ki "ku~iwa" koi laat i koi go kasaat svojot sopstven narod, rasprava za nekoi si promeni na Ustavot i za Ramkovniot dogovor, predizvikani tokmu od teroristite koi svetot momentalno gi bara.

Namesto sega Parlamentot, ako e navistina na strana na makedonskiot narod, da go zapre sekoe ponatamo{no raspravawe i da go poni{ti sramniot Ramkoven dogovor, na{ite parlamentarci `iveat izoliran manastirski `ivot, gledaj}i nemo pred sebe i stiskaj}i gi malite pari~ki dobieni za alal za lesno svr{enata rabota.

Svetskata zaednica veli deka sekoj {to gi pomaga i krie teroristite raboti vo nivna korist, a toa momentalno ste vie, gospoda parlamentarci, bidej}i rabotite protiv svojot narod i protiv kauzata na na{ata samostojnost, nezavisnost i nacionalna opredelba kako Makedonci, a ne nekoi si Sloveni, Slavomakedonci...

Nevidena sramota. No, va{iot mandat }e pomine i povtorno }e bidete obi~ni gra|ani, vklu~uvaj}i go i va{iot voda~ od selo Murtino... Ne zaboravete kako zavr{i Romanecot ^au{esku pred desetina godini, kako ku~e na ulica, ubien od svojot narod.

Seop{t povik do bratskite vesnici na "Makedonsko sonce" za davawe proglas do makedonskiot narod za op{to i masovno izleguvawe na ulicite i pred Sobranieto za urivawe na predavni~kata vlada i vooru`eno vostanie protiv teroristite koi ja uni{tija na{ata tatkovina.

Vreme e za vistinskiot ~etvrt Ilinden.

Seop{t povik za soboruvawe na Vladata, nivno zatvorawe i sudewe za velepredavstvo, smena i zatvorawe na Pretsedatelot, povikuvawe na odgovornost na site generali, ministri, zabrana na ilegalnata partija na PDP, zatvorawe na politi~kiot instrument na OVK, Xaferi i Imeri so nivnite ministri za pravda i informacii, zatvor i narodno sudewe za Crvenkovski, Georgievski, vra}awe na na{eto ustavno zname i ime, vooru`ena borba protiv teroristite i nivno fizi~ko likvidirawe od teritorijata na Makedonija, zabrana za sproveduvawe zakon za amnestija, proteruvawe na site stranski sili od Makedonija koi go ko~at borbenoto dejstvie protiv terorizmot, prezentacija na videomaterijalite na svetskite mediumi za u~estvoto na muxahedinite vo Makedonija, osnovawe nova Vlada od patriotski nastroeni Makedonci, proglasuvawe na Makedonskata pravoslavna crkva za edna i edinstvena oficijalna crkva vo Makedonija.

Toa bi bile nekoi od odredbite i pridobivkite od noviot Ilinden.

Gospod da ni e na pomo{.

Gospodine pretsedatele Boris Trajkovski, i gospodine premier Qub~o Georgievski! Koga ja zaboravivte nacionalnata opredelba, go zaboravivte i interesot i `elbata na narodot. A toj narod za vreme na predizbornata kampawa za sobraniskite parlamentarni izbori vo 1998 godina, kako i pretsedatelskite izbori koi bea vo sklop so parlamentarnite, gr~evito se bore{e za vie da dojdete na kormiloto na brodot vo koj be{e celiot makedonski narod, bez razlika na vera i nacija. No, za `al, ne se poka`avte kako dobri kormilari. Brodot po~na da tone. Vie gospoda ne ste sposobni da gi spasite site patnici, za izlez od taa situacija. Potajno se dogovorivte so najekstremnata nacionalna grupa.

Dogovorot glasi: Dragi gospoda, ako sakate da go spasime brodot za da ne potoneme i nie so nego, vo molime zaemno da si pomogneme. Pomo{ta se sostoi vo toa {to koga }e ima mala bura, vie da gi isfrlite site koi se od drugi nacionalnosti. Ako go napravite toa, veruvajte vredno }e ve nagradime, brodot }e vi go predademe, vozete go kako znaete, toj }e bide va{.

E, pa gospodo, Vie toa i go ostvarivte po va{a procenka i gledawe. I pokraj toa {to go podarivte brodot, vie sakate i da gi amnestirate xelatite {to gi kolea i {to gi masakriraa na{ite deca i vnu~iwa. Ve molime nemojte da si igrate so sudbinata na narodot i so makedonskata dr`ava. Ne smeete da amnestirate nitu eden od niv.

Smrt na terorizmot. Smrt na predavnicite. A vie vedna{ napu{tete go brodot, duri ne e docna.

Karakteristi~en detaq od makedonskata politi~ka scena e rekordnata snishodlivost na na{ite politi~ari kon strancite koja samo im go namaluva ugledot, no, za `al, i nam koi treba da n# zastapuvaat. Se soglasuvaat na s# {to }e im se re~e, taka {to tie ne pregovaraat, tuku primaat nalozi, destruktivni po dr`avata, bez iska`uvawe i zadr`uvawe na svojot stav i volja, bez da se izborat za ne{to vo korist na svojot narod.

Poseben detaq e deka nikoj od tolkute politi~ari nema zabele`ano nitu

Me|unarodnite politi~ari gi sovetuvaat Albancite da gi ostvarat svoite barawa vo Parlamentot, a ne im velat deka tie barawa treba da bidat odmereni. Gi osuduvaat teroristite, no {to i kolku storija za da gi spre~at?!

Bi se reklo isto kolku i Albanija i Kosovo!

Imavme gra|anski Ustav so visoki standardi za malcinskite prava. Tie se realiziraa dosledno, posebno za albanskoto malcinstvo. Ima{e i pozitivna diskriminacija vo korist na malcinstvata, a na {teta na mnozinstvoto. Dolgo slu`evme za primer za so`ivot.

Liderite na albanskiot etnikum ne bea zadovolni. Baraa status na narod, odnosno federativno ureduvawe i dvonacionalna dr`ava. Osven kolektivnite prava, s# drugo (gra|anski, individualni prava) ne gi interesira{e. Zapadot vo Republika Makedonija gleda{e dve strani, a ne unitarna gra|anska dr`ava. Verbalniot teror caruva{e.

Koga se sovpadnaa interesite na zapadnite velesili, posebno na SAD i na velikoalbanskite `elbi, se "rodi" Ramkovniot dogovor za promena na Ustavot. Od gra|anskiot i od unitarniot karakter na dr`avata ne ostana ni{to. ]e nema promena na nadvore{nite granici, ami }e gi ima vnatre. A, bidej}i promenite od Ustavot }e napravat monstrum i karikatura, negovata primena }e bide nevozmo`na, a toa e i celta. ]e dovede do raspa|awe na Republika Makedonija.

Dokaz deka stanauva zbor za monstrum se sekojdnevnite pritisoci od nadvor, ~estite "gosti" koi vr{at pritisok, kusite rokovi i uka`uvawa oti Dogovorot ne trpi ni vmetnuvawe na edna zapirka. Demek, demokratija do daska. Eksperiment koj e nov i nepoznat.

So agresijata i so terorot stradaat gra|ani i Makedonci i Makedonci od albanskiot etnikum. Makedonija e podalku od Evropa za novi 30 godini.

I vo kontejnerite ve}e nema {to da se bara.

So promena na Ustavot }e nema mesto za razgovor i za gra|anskite, individualnite prava na gra|anite. ]e nema dijalog za unapreduvawe na ekonomijata na dr`avata, tuku katadnevno prebrojuvawe na zastapenosta koj od koj etnos pripa|a. Blokadata na site nivoa e neizbe`na. A {tetata nema da odmine nikogo, bez ogled na etni~kata pripadnost. Siroma{tijata }e ~ukne i na pragot na Albanecot, Makedonecot, Srbinot, Tur~inot, Romot, Vlavot.

Ima edno pleme Huti vo centralna Afrika koe so~inuva 20 otsto od vkupnoto naselenie i so pomo{ na sosedot e na vlast. Nie }e se obideme da go primenime, oti Evropa ni prepora~a afrikanski model!?

Imiwata Mojsov, Papatemelis, Tatar~ev, kako {to ~itame i slu{ame od obi~niot makedonski narod od trite dela na Makedonija, poteknuvaat od makedonski rod, no vo praktikata si ostanaa dosledni na nivnite dela-negirawe na Makedonija i na makedonskiot narod! Da procenime i da vidime kako ovie poznati politi~ari ostanaa kako golem makedonski Srbin-Jugosloven, golem makedonski Grk, golem makedonski Bugarin, {to vo nikoj slu~aj se nema slu~eno vo nekoja druga sosedna zemja ili vo svetot. Na primer Mojsov, kako golema vlijatelna li~nost vo negovo vreme, kako ambasador i kako pretsedatel, nikoj pat ne prezemal nekoj stav za odbrana i afirmacija na makedonskiot narod, a vo Belgrad be{e i ja zastapuva{e Makedonija kako pretstavnik od makedonskiot narod. A, {to dobi toj narod od nego? N# zastapuva{e ~ovek koj si ostana veren na Belgrad i ne saka{e da ~ue za makedonska dr`ava. Vtoriot, Papatamelis, vlijatelna li~nost vo Grcija, no po rod gr~ki Makedonec i najgolem protivnik na makedonskata dr`ava i nacija. Makedoncite od egejska Makedonija velat deka negovite roditeli do svojata smrt govorele na makedonski jazik. Na tretiot, Tatar~ev, golem makedonski Bugarin i golem borec protiv makedonskata nacija i dr`ava, korenite mu se od poznatata makedonska familija od Resen, Tatar~evi. Za negovite antimakedonski dela ka`uvaat Makedoncite od Bugarija.

Poa|aj}i od ovoj makedonski podani~ki fakt i karakter i gledaj}i kako se raboti i kako se {titi makedonskiot narod i makedonskata dr`ava vo Parlamentot, ~ovek }e se zamisli i }e re~e dali zaslu`uvame da imame dr`ava? Po deset godini dr`avnost nemame makedonsko zname, makedonski grb, nenapi{ana istorija, ime vo pregovori i Parlament vo koj imame makedonski Srbi, makedonski Bugari, makedonski Grci, makedonski Sloveni, makedonski Albanci.

Za `al nemame Makedonci, koi }e zastanat vo odbrana na svojata nacija i na ovie vo Parlamentot }e im ka`at da prestanat da ja zloupotrebuvaat svojata nacija! [to }e im ostavat tie na svoite deca od Makedonija?

I na krajot, dali }e ja pronajdeme formulata za da se promenat ovie fakti ili }e se pretopime sekoj na svoj na~in i simpatii kon sosedot?