Eksplodira avtomobil pred "Nova Makedonija" Skopje kako Bejrut Okolu 14,30 ~asot `olt "opel rekord" so skopski registerski tabli~ki eksplodira pred zgradata na "Nova Makedonija" na treti oktomvri, na {estgodi{ninata od atentatot na eks-pretsedatelot Kiro Gligorov. Kako {to doznavme od o~evidci, avtomobilot eksplodiral vo dvi`ewe, a so nego upravuvalo `ensko lice. No, drugi svedoci na nastanot potvrduvaa deka vo avtomobilot, vsu{nost, imalo dve lica. Pri eksplozijata povredeno e u{te edno lice koe se na{lo vo neposredna blizina. Vo serijata "bomba{ki napadi" koi se slu~uvaa vo Skopje, ova e prv vakov incident vo koj ima zaginati. Prikaznite na t.n. mirotvorci pa|aat vo voda. Skopje stana Bejrut. Sudbinata na kidnapiranite nepoznata Rodninite i prijatelite na kidnapiranite Makedonci od Tetovo, Xep~i{te, Nepro{teno i Dobro{te sekojdnevno apeliraat do nadle`nite institucii za osloboduvawe ili pronao|awe na licata, bez razlika dali se `ivi ili mrtvi. Na spisokot na kidnapirani ima 14 ma`i-civili od razli~na vozrast: Ilko Traj~evski (48), kidnapiran na 26.7.2001 g. od Drenovec 1 Vasko Traj~evski (25) kidnapiran na 26.7.2001 g. od Drenovec 1 Bobi Eftimovski (28) kidnapiran na 26.7.2001 g. od Drenovec 1 \oko Sinadinovski (47) kidnapiran na 26.7.2001 g. od Drenovec 1 Sime Jakimovski (60) kidnapiran na 24.7.2001 g. od Drenovec 1 Dimo Dimovski (62) kidnapiran na 23.7.2001 g. od Xep~i{te Slavko Dimitrievski (59) kidnapiran na 31.8.2001 g. od Drenovec 2 Bo{ko Dimitrievski (42) kidnapiran na 31.8.2001 g. od Drenovec 2 Krsto Kolgovski (69) kidnapiran na 23.7.2001 g. od Nepro{teno Vasko Mihajlovski (37) kidnapiran na 23.7.2001 g. od Nepro{teno Cvetko Mihajlovski (52) kidnapiran na 23.7.2001 g. od Nepro{teno Andre Ristovski (37) kidnapiran na 17.6.2001 g. od Dobro{te Mile Micevski \oko Srbinovski Samozapaluvawe na Bo{kovski Eden milion dolari se prefrleni vo "Union banka" vo @eneva na smetkata na izvesen Qube Bo{kovski. Ova go pi{uva vo faksovite {to od Hrvatska bea isprateni do nekolku redakcii vo Skopje. Ministerot za vnatre{ni raboti na Makedonija, Qube Bo{kovski, ja demantira{e sodr`inata na faksovite: Ako vo ova ima i tro{ka vistina, jas u{te utre }e se samozapalam na plo{tad. Gi vidov tie faksovi i mislam deka komunisti~ki strukturi se obiduvaat da me diskreditiraat. Mene ne mi e do milion dolari, jas toa mo`am dnevno da go spe~alam na mnogu na~ini. Osven toa moeto prezime e Bo{koski bez "v", a dobitnikot na milion dolari e napi{an so "v". Redefinirawe i razgraduvawe na makedonskata dr`ava Makedonskiot narod so vekovi `ivee na ovie prostori i nitu otomanskoto ropstvo ni posegawata na sosedite ne uspeaja da go asimiliraat, a toa ne se slu~i ni vo tekot na golemosrpskata hegemonija i dvete bugarski okupacii. Bi bil istoriski nonsens toa da mu se slu~i po re~isi 60-godi{na sopstvena dr`avnost , istakna porane{niot pretsedatel Kiro Gligorov, na trkaleznata masa po povod izmenite na Ustavot, organizirana od "Forumot za Makedonija 2001".Makedonskiot jazik treba da ostane dr`aven, a dr`avata da se definira kako dr`ava na makedonskiot narod. Bez toa Makedonija ja gubi svojata unitarnost, a Makedonskata pravoslavna crkva svojot identitet. Vakvi poraki ispratija lingvistite i istori~arite na javnata diskusija po nacrt-amandmanite na Ustavot na RM, organizirana od Institutot za nacionalna istorija, od Institutot za makedonski jazik " Krste Misirkov" i od Institutot za makedonska literatura i folklor "Marko Cepenkov". Ne e mo`no da se promoviraat dva entiteta i dva slu`beni jazika, a da se insistira na unitarnost na dr`avata, veli Marija Korobar od Institutot za makedonski jazik. Bri{eweto na kategorijata makedonski narod od Preambulata i od normativniot del na Ustavot vodi kon redefinirawe i razgraduvawe na makedonskata dr`ava, kon gubewe na nejziniot unitaren karakter, so tendencija za nejzino prerasnuvawe vo binacionalna dr`ava so elementi na federalizam, a tvrdeweto deka kategorijata makedonski narod ne se zanemaruva, tuku ostanuva vo normativniot del na Ustavot (vo ~lenovite 36 i 39) e neodr`livo, regira MANU. Ramkovniot dogovor e nevaliden i neobvrzuva~ki, bidej}i e donesen pod pritisok i dodeka vo Makedonija se vode{e vojna, izjavi univerzitetskiot profesor Qubomir Cuculovski, na tribinata za ustavnite promeni organizirana od blokot makedonski partii od Tetovo. |
|