VERATA NA[A RISJANSKA

Praznikot Vozdvi`enie na ^esniot Krst i Hristovite hrabri ma~eni~ki

"KRSTOT E ZAKOPAN POD VENERINIOT HRAM"

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • "O, koja usta }e go vospee i koj jazik }e go izre~e potrebnoto, taa neosvoiva tvrdina na pravoslavnite i toa pobedonosno oru`je na Velikiot Car Hristos", toa sveto oru`je koe ja pobedi smrtta, go pobedi adot.
  • Svetite ma~eni~ki Vera, Nada, Qubov i nivnata majka Sofija gi slavime na 17.9./30.9. Tie postradale vo Rim, vo II vek, za vreme na vladeeweto na carot Adrijan.

Hristoviot Krst! Od site strani na svetot "od istok i od zapad,od sever i od jug Toj gi sobral narodite vo edna Crkva, gi obedinil vo edna vera, gi povrzal so edno kr{tenie, gi pobratimil vo edna qubov".

Na 14.9./27.9. MPC praznuva dva golemi nastana vo istorijata na hristijanstvoto: Pronao|awe na ^esniot Hristov Krst na Golgota, i Vra}aweto na ^esniot Krst od Persija vo Erusalim. "O, koja usta }e go vospee i koj jazik }e go izre~e potrebnoto, taa neosvoiva tvrdina na pravoslavnite i toa pobedonosno oru`je na Velikiot Car Hristos", toa sveto oru`je koe ja pobedi smrtta, go pobedi adot. La`nite obvinenija od bezzakonicite: "Isus e bezbo`nik, Isus e buntovnik, Isus sebesi la`no se nare~e Sin Bo`ji" donesuvaat presuda: "Raspni go"!

Vozdvi`enie na ^esniot Krst

Satanska raka so ogromen ~ekan go prikova Hristos na Krstot. Klincite navleguvaat vo racete i vo nozete Hristovi. Krvta bliknuva. Kapat kapki pre~ista krv od trnoviot venec na glavata, od racete, od nozete, od celoto telo, kapat po Krstot. Hristos so visok glas izvikuva: "O~e! prosti im, oti ne znaat {to pravat"! "O~e, vo tvoi race go predavam Svojot duh"!.

I pokraj ma~eweto, raspetieto i smrtta na Krstot, Hristoviot grob, vo koj be{e pogreban, e prazen! Angelot soop{tuva: "Hristos ne e ovde, Voskresna"!

GOLGOTA NA SVETLINATA

Ne~estivite go raspnaa Hrista, ja raspnaa Svetlinata, Pravdata, Qubovta, no ne mo`at nikoga{ da gi uni{tat. Golgota ne go uni{ti Krstot, ne go uni{ti Boga. Toj Voskresna, a so Nego go voskresna i svetot.

Svetiot Krst go prona{la Svetata Ramnoapostolna carica Elena, majka na rimskiot car Konstantin, koj so silata na Krstot, vo bitkata go pobedi Maksimijan vo 312 godina. Svetata carica Elena na axilak vo Svetata zemja, go pronajde Hristoviot Krst. Stariot Evrein, po ime Juda, koj edinstveno go znael mestoto kade se nao|al Krstot, pod pritisok na caricata, ka`al deka "Krstot e zakopan pod Veneriniot hram". Taa vedna{ naredila da se razru{i idolskiot hram. Pri kopaweto se pronajdeni tri krsta i ogromnite klinci. Toga{ pominuvala povorka so mrtovec. Patrijarhot Makarij rekol da se stavi tretiot Krst vrz mrtovecot i toj vedna{ o`iveal (Koga go stavile prviot i vtoriot krst, mrtovecot ne reagiral). Taka e otkrien ^esniot @ivotvoren Hristov Krst.

Caricata Elena prva mu se poklonila i go celivala Krstot. Patrijarhot visoko go izdignal Krstot za da go vidat lu|eto, a narodot so solzi peel: "Gospodi pomiluj"! Sveta Elena go stavila Gospodoviot Krst vo srebren kov~eg.

Na praznikot Vozdvi`enie na ^esniot Krst, arhijereite so vekovi, okru`eni so sve{tenicite, vo Crkvata visoko go podigale Krstot i "gi osenuvale so nego vernicite na ~etiri strani na svetot", a horot peel: "Gospodi pomiluj !"

BLA@ENITE DU[I

Pove}e godini od pronao|awe na Krstot, persiskiot car Hozroj go osvoil Erusalim, go porobil narodot i go odnel ^esniot Krst Gospodov vo Persija, kade ostanal 14 godini. No, vo 628 godina vizantiskiot car Iraklija go pobedil persiskiot car Hozroj i slavno go vratil Krstot vo Erusalim.

"Carot, vo beden kostum i bosonog" (kako {to Hristos odel po Golgota, nosej}i go svojot Krst), go iznesol Krstot na Golgota i go polo`il vo hramot "Voskresenie", za uteha i nade` na hristijanskiot svet. ^estici od ^esnoto Drvo ima vo Svetata zemja, vo Makedonija (vo manastirot "Sveti Jovan Bigorski"), vo Crna Gora i vo Hrvatska.

Svetite ma~eni~ki Vera, Nada i Qubov so nivnata majka Sofija

Svetite Hristovi ma~eni~ki Vera, Nada, Qubov i nivnata majka Sofija gi slavime na 17.9./30.9. Tie postradale vo Rim, vo II vek, za vreme na vladeeweto na car Adrijan. Izneseni pred carot, dr`ej}i se me|usebno za race, priznale deka se hristijanki. Ma~itelot najprvo ja ma~el 12-godi{nata Vera, potoa 10-godi{nata Nada i devetgodi{nata Qubov. Gi tepal, gi frlil vo ogan, potoa vo vrela smola i na kraj gi presekol so me~. Hrabrata majka gi pogrebala nadvor od Rim. Go ispu{tila svojot duh na grobot na svoite sakani ~eda za da bide zaedno so niv na zemjata i duhovno – na neboto, kade "bla`enite du{i na nejzinite slavni }erki ja ~ekaat".

So blagoslov na Negovoto Visokopreosve{tenstvo, Mitropolitot evropski g. Gorazd