[panskata legenda za Aleksandar Makedonski objavena e vo 1280 godina od strana na Alfonso Desetti od Kastilja. Spored ovaa legenda, edna `ena rodila polovina ~ovek, a polovina ~udovi{te. Pretska`uva~ot na Aleksandar Makedonski ova go objasnil so zborovite deka Aleksandar nabrgu }e umre i deka }e ima vojna pome|u negovite naslednici. Potoa i navistina Aleksandar bil otruen, a otrovot go podgotvil Antipater, koj go ispratil od Makedonija vo `elezna kutija. Otrovot go donel sinot na Antipater, po ime Kasandar i mu go dal na Jola, koj kri{um mu go stavil vo vinoto. Otkako Aleksandar sfatil deka }e umre, se obidel da se samoubie, frlaj}i se vo Eufrat, no bil spasen od Roksana. Pred da umre Aleksandar ja ka`al svojata posledna `elba. Toj rekol deka saka da bide pogreban vo Aleksandarija i dal instrukcii za svojot pogreb i za svojot grob. Vo migot koga umiral Vavilon bil pogoden od silna bura i od zemjotres, a nastapilo i zamra~uvawe na sonceto. Pred da umre toj ispratil pismo do Olimpija, vo koe pobaral taa da organizira golema proslava po negovata smrt. Taa taka postapila, no nikoj od pokanetite ne do{ol na proslavata. Aleksandar bil pogreban vo Aleksandrija vo zlaten kov~eg (W.L. Jonnxis-Henkemans in: "Alexander the Great in Middle Ages" Groningen, Netherlands, 1977).

Angliskata legenda za Aleksandar Makedonski se pojavila nekade okolu 1300 godina. Pridru`uvan od Antioh i Ptolemej, Aleksandar vlegol vo Vavilon, kade o~ekuval deka }e go najde bogatstvoto na Darie. Aleksandar se podgotvuval da go proglasi Vavilon za glaven grad na svojata imperija. Istovremeno toj se podgotvuval da ja zazeme Afrika, poradi {to gi zgolemil danocite. Od Makedonija mu stignale `albi deka Antipater lo{o vladeel i Aleksandar re{il da mu sudi. Poradi toa Antipater naredil Aleksandar da bide otruen. Pred da umre Aleksandar imenuval devet svoi naslednici. Na Perdika mu gi ostavil Makedonija, Grcija i Kartagina. Na Ptolemej mu gi ostavil Egipet i Portugalija. Na Filota mu gi ostavil zemjite od Kavkaz, pa s# do Indija, a Antioh gi zel Rim i severna Italija. Ostanatite pet naslednici (~ii imiwa se izmisleni) gi podelile zemjite od Balkanot, okolu Crnoto More i Persija. Otkako Aleksandar umrel edna ptica im ka`ala na naslednicite deka teloto na Aleksandar mora da bide pogrebano vo Aleksandrija, spored `elbata na bogovite. No, naslednicite, namesto da si gi podelat zemjite spored `elbata na Aleksandar, po~nale `estoki me|usebni vojni (G.H.V. Bunt in: Alexander the Great in Middle Ages", Groningen, Netherlands, 1977).

Holandskata legenda za Aleksandar Makedonski bila objavena okolu 1260 godina od monahot Jakov van Merlant. Spored ovaa legenda ovoj svet za Aleksandar bil premal, pa zatoa toj odlu~il da osvojuva i drugi svetovi. Toa gi nalutilo natprirodnite sili, koi re{ile da mu se odmazdat. Taka, su{testvata od pekolot sozdale otrov {to bil dovolno silen za da go ubie Aleksandar. Takviot otrov tie mu go dale na Antipater. Vo me|uvreme, Aleksandar napreduval vo Indija, zaedno so svojot nov sojuznik Por. Toj stignal vo predeli vo koi nemale stapnato nitu lu|eto, nitu bogovite. Vo edna od tie zemji toj nai{ol na dve drva - Drvoto na mese~inata i Drvoto na sonceto. Na tie drva se pojavila porakata za negovata skore{na smrt. Toa go videle i negovite vojnici, koi go pridru`uvale, no Aleksandar gi predupredil da ne ja {irat ovaa vest. Koga se vratil vo Vavilon, Aleksandar primil pratenici od: Galija, Kartagina, Germanija, [panija, Italija, Sicilija, Britanija, Norve{ka i Danska. Koga go videle Por vedna{ do nego, sfatile deka Aleksandar e car koj lesno prostuva i deka e najdobro da mu se predadat. Aleksandar im ka`al deka saka da go osvoi celiot svet. No, slednoto utro Aleksandar bil otruen, otkako se napil od vinoto vo koe bil staven otrovot. Pred smrtta im ka`al na svoite vojnici deka ~etiri xinovi planirale da go osvojat rajot i da go simnat od vlast negoviot tatko Jupiter, pa zatoa bogovite re{ile da go povikaat Aleksandar na neboto za da vojuva protiv xinovite i da mu pomogne na svojot tatko. Potoa Aleksandar umrel. Taka ~ovekot za koj celiot svet bil mal, ostanal da le`i vo grob od pet stapki. Podocna Ptolemej go prefrlil negovoto telo vo Aleksandrija (K.A. de Graaf in: "Alexander the Great in Middle Ages" Groningen, Netherlands, 1977).

"Vo Sulu postojat legendi od narodot Moro, spored koi, Aleksandar Veliki napravil svoj dvorec vo Xolo. Mnogu od pripadnicite na narodot Moro gordo go potenciraat svoeto poteklo od ovoj golem makedonski osvojuva~" (Vic Hurley:"The Story of the Moros", Original publication, 1936, E. P. Dutton & Co. Inc, prepe~atena vo izdanie na Filipiniana Reprint Series, 1985 Cacho Hemanos, Inc).

"Edna druga legenda go povrzuva Aleksandar Veliki so imeto na gradot Sabail. Iskender (Aleksandar Veliki) sakal da zazeme nekoj grad na bregot na Kaspiskoto Ezero, no `itelite na toj grad ne se predavale. Taka, Iskender zel sovet od svojot u~itel Aristotel. Gradot bil lociran pod morskoto nivo, a edna golema karpa ja spre~uvala vodata da go poplavi gradot. Aristotel izmisli posebna te~nost, koja mo`ela kamenot da go preobrati vo limun. So ovaa te~nost Iskender go trgnal kamenot i vodata navlegla vo gradot, po {to bil potopen. @itelite pobegnale vo gradot Gilan za da si gi spasat `ivotite. Imeto na poplaveniot grad bilo Sabail" (Sakina Nasirova: "Mystery of the Sunken Castle Sabayil" State Historical-Architectural Museum, Azarbaijan International 8.2, 2000 g.).