Sakam da upatam edno pra{awe do ~etvoricata musketari: Kako vo idnina }e se narekuvame nie i site drugi {to `iveat vo stranstvo? Koj vi go dade toa pravo da si poigruvate so na{ite li~ni identiteti? Ako vie li~no se ~uvstvuvate kako gra|ani na nekakvo "slovensko pleme" toa e va{ problem i nikoj nema pravo da ve spre~uva vo toa ili da vi nametnuva ne{to drugo, bidej}i `iveeme vo "demokratija", neli? Naprotiv, vo Republika Makedonija ne vladee demokratija, tuku diktatura! Ako bevte demokrati odamna }e si zaminevte.

Vie, zaedno so NATO i olesnuva~ite, rabotite protiv makedonskata kauza, zaedni~ki najdovte konflikt za potoa da pronajdete sramoten, poni`uva~ki i predavni~ki plan so koj na kraj bi sledelo pomiruvawe i o{tetuvawe na teroristi~kite bandi koi so meseci go teroriziraat makedonskiot narod, no i moeto semejstvo. Nam Makedoncite ni go nametnuvate najsramnoto ne{to {to mo`e da ni se slu~i.

Gospoda {to ja upropastivte celata zemja, dali sega srceto vi dojde na mesto? Vetenoto go storivte. Sega vie ste predavnici na sopstveniot narod i na iljadnicite mom~iwa koi popusto gi dadoa svoite `ivoti!

Makedonci, stanete protiv tie predavnici i edna{ zasekoga{ neka gi snema ~etvoricata musketari: Trajkovski, Georgievski, Crvenkovski i Andov.

Za razlika od verbalnoto iska`uvawe, pi{uvanoto ima prednost, bidej}i pretstavuva i svoeviden dokaz za namerata na avtorot pri obra}aweto kon ~itatelite. Zatoa mislite treba da se prenesat vo forma razbirliva za sekogo.

Gospodine Nikolovski, so moevo javuvawe nemam namera da se branam od va{ite napadi vrz mojata li~nost, za{to toa ne bi n# odvelo nikade. Sakam da ve potsetam samo deka kako {to vie ste ~uvstvitelen na li~ni navredi, taka sum i jas, osobeno koga se izneseni so potcenuvawe i arogancija.

Vo mojot odgovor ("Makedonsko sonce" br. 368) na va{eto javuvawe ("Makedonsko sonce" br. 366), nema{e navredi vrz va{ata li~nost, no ima{e pojasnuvawa vo vrska so MPO i so nejzinata uloga vo sredinite na makedonskoto iseleni{tvo od Severna Amerika i za pri~inite koi dovedoa do o`ivuvawe na nejzinite malkubrojni ~lenovi so pomo{ na li~nosti od politi~kiot vrv na VMRO-DPMNE. Ima{e i odgovor i pojasnuvawa za razlikite pome|u makedonskoto i hrvatskoto iseleni{tvo. Sepak, najmnogu ima{e pojasnuvawa i reagirawa na va{ite dlaboki navredi upateni do makedonskoto iseleni{tvo, ~ij mentalitet i na~in na `ivot za vas, o~igledno, se enigma.

Za onie ~itateli koi ne mo`ete taka lesno da gi prevedete `edni preku reka, po~ituvan d-r Nikolovski, }e go prenesam va{iot sporen paragraf, pa onie na koi se odnesuva toa, sami neka ja prosudat negovata te`ina.

"Za `al i mnogute drugi Makedonci niz svetov koi ne se ~lenovi na organizacija so taka ubavo ime (se misli na MPO ), ne qubat da gledaat podaleku od svojata ~inija! Toa se onie {to se bez karakter, bez sloboden duh, {to nemaat nitu hrabrost, nitu intelekt. Takvite ne mu pomagaat na ~ovek vo maka, a sudbinata na narodot ne gi interesira. Nemaj}i um ne znaat deka i sebe si odmagaat i se osiroma{uvaat. Site vredni lu|e vo svetov vnimavaat i na drugi lu|e, no i na svoite koreni. Zatoa e razbirlivo sega ~ovek da o~ekuva da se zaboravat site podelbi ili da se sovladaat, da se slu{ne i da se po~uvstvuva vlijanieto i energijata od sekoj na{ ~ovek vo svetot, da se vidat stoticite iljadi vo Toronto, Detroit, no i vo Avstralija, Evropa i od tamu kade ne sme ni znaele deka n# ima. Sega se javuvaat samo lu|e so golema bukva na po~etokot i se gleda deka ne se {eguvaat i ne pravat lice".

"Gospodine Nikolovski (glasi mojot odgovor), ~inijata vo koja gledaat lu|eto koi vie gi narekuvate '... bez karakter, bez sloboden duh, {to nemaat nitu hrabrost nitu intelekt i koi nemaj}i um ne znaat deka i sebe si odmagaat i se osiroma{uvaat...' si ja zarabotile sami so makotrpna rabota rabotej}i po fabrikite i po 16 ~asovi na den. Tie Makedonci od koi barate pomo{ zaslu`uvaat ako ni{to drugo, barem najednostavna po~it. Zborovite so koi se slu`ite so cel da ja postignete svojata poenta se neproduktivni i toa ne vodi kon zbli`uvawe. Toa e na~inot na koj lu|e, kako spomenatiot Martin Trenevski, & odmognaa na Makedonija. Toa e na~in na raskol i omraza, sprotiven na `elbite koi bi sakale da se ostvarat".

[to se odnesuva pak do va{ata ogor~enost od "ramnodu{nosta i egoizmot, {to ne mo`eme da se sobereme i deluvame na javnoto mnenie, a kamoli da sobereme pari i da gi predademe kade {to treba", mo`e da se vidi va{ata arogantnost i potcenuva~ki pogledi kon site onie Makedonci - iselenici koi nemaat "golema bukva" na po~etokot. Tie pravat i mnogu pove}e otkolku {to ste vie informirani. Tie pravat mnogu pove}e duri i od Vladata na Makedonija, koja ne uspea da postavi adekvatno diplomatsko pretstavni{tvo vo zemjata kade se odlu~uva sudbinata na svetot. Toa se SAD.

Vo pogled na pravoto koe vie mi go osporuvate i navredlivo narekuvate "od u~itelski viso~ini" na sobra}ata vo Makedonija da im sugeriram najprvo da si ja zavr{at svojata doma{na zada~a, pa potoa da se obra}aat za pomo{ do iselenicite {irum svetot, bi vi rekol:

Da, g. Nikolovski! Najprvo treba da se pogri`at za svoeto odnesuvawe kon iseleni{tvoto, da vospostavat vistinski bratski vrski so niv, a ne so predavnicite od redovite na MPO i so dobro organizirani agencii da ja naso~at makedonskata materijalna i fizi~ka sila vo sestrana pomo{ na Makedonija. Mi se ~ini deka toa s# u{te ne go razbravte od mojata komparacija na makedonskoto i na hrvatskoto iseleni{tvo vo prethodnite na{i javuvawa i od anga`iranosta na nivnoto nacionalno rakovodstvo vo vremiwata na krizata i vojnata vo Hrvatska.

I na krajot, jas navistina ne sum impresioniran od faktot {to go naveduvate deka ne ste bile iselenik, ami roden vo stranstvo i oti mnogu ste & pomagale na Makedonija, pa toa, zaradi moite "lekcii" upateni do vas, }e me donapravi sme{en.

D-r Nikolovski, vo krajot vo koj sum roden za takvi kako vas velat: Falime usto, oti }e te raskinam!

^itaj}i go pismoto ne znam dali g. Treneski zboruva za makedonskiot ili za bugarskiot lav, zatoa {to toj ni ka`uva za eden lav, odnosno deka bugarskiot i makedonskiot lav se edno isto. To~no e deka bugarskite korewa se nespoivi so tradiciite i kulturata na makedonskiot narod, no isto taka nespoivi se makedonskiot i bugarskiot lav. Zo{to? Zatoa {to bugarskiot lav e crven na `olta osnova ({tit), dodeka makedonskiot - `olt lav na crvena osnova ({tit).

Sega bi sakal da ka`am ne{to za pojavata na lavot kako grb, so {to }e im ja pojasnam istoriskata pojava na lavot na ~itatelite.

Makedonskiot grb - lav prvpat se sretnuva vo t.n. "ilirski grbovnici" {to po~nale da se javuvaat kon krajot na 16 vek. No, u{te vo vremeto na car Samuil lavot bil proglasen za grb na Samuilovoto carstvo, odnosno na makedonskata dr`ava.

Makedonskiot grb od 1944 godina e ve{ta~ki grb, nametnat od toga{noto makedonsko i jugoslovensko rakovodstvo (ne vklu~uvaj}i go Metodija Andonov - ^ento i nekolku ministri vo negovata Vlada).

Vie velite deka makedonskiot lav e vrhovisti~ki ideologiziran, {to zna~i velite deka i vo vremeto na car Samuil postoele vrhovisti. Navistina sme{no. Se ~udam koj }e poveruva na vakvoto va{e ka`uvawe, zatoa {to nema nikakva logika.

Lavot postoel kako simbol za borbenost na site makedonski patrioti, kako vo najzna~ajnite borbi na makedonskiot narod za vreme na Kresnenskoto vostanie, Ilindenskoto vostanie, a osobeno po Vtorata svetska vojna, koga iljadnici Makedonci bile zatvorani na Goli Otok, Idrizovo samo za ideali, vo koi glaven simbol bil lavot.

Jas veruvam deka za najbrzo vreme }e se donese zakonot za grb na R. Makedonija, zatoa {to i po deset godini nezavisnost s# u{te nemame dr`aven grb i veruvam deka na toj dr`aven grb }e bide tokmu lavot.

^lenot 2 od Ustavot na Republika Makedonija glasi: "Vo Republika Makedonija suverenitetot proizleguva od gra|anite i im pripa|a na gra|anite". So drugi zborovi, za tekovni raboti vo dr`avata odlu~uvaat gra|anite preku nivnite izbrani prestavnici vo vlasta.

No, {to }e bide koga stanuva zbor za pra{awa va`ni za opstojuvaweto na dr`avata, kako na primer promena na Ustavot pod pritisok na oru`je i la`nite prijateli od Zapad? Kako vo takov slu~aj odlu~uva gra|aninot?

Dali na ucenuva~kite izbranici }e im se ostavi da odlu~uvaat za pra{awa povrzani so me~taeweta na prethodnite generacii i za `ivotot na idnite pokolenija? Pra{awa povrzani so opstojuvaweto na makedonskata dr`ava. Ne!

Za va`ni pra{awa vo Ustavot predviden e referendum! Siot narod gleda deka promenata na Ustavot, na {teta na makedonskiot narod i na makedonskata dr`ava, se vr{i pod pritisok na oru`je i so ucena od zapadnata politi~ka mafija koja, koristej}i gi teroristite vo svetot, vr{i destrukcii vo tu|i dr`avi.

Za takva promena nadle`en e narodot, no so direktno izjasnuvawe preku institucijata Referendum. Kaj referendumot ne se mo`ni pritisoci od NATO, Evropa, Anglija, Amerika, "internacionalni zaednici", od razni Solanovci, Robertsonovci, Leotarovci, Xemsperdjuvci.

Za da bide voljata na narodot vo ovaa situacija - Referendum!

Narodot go vide airot od NATO, "Evropa", od Anglija i Amerika! Narodot takvite "prijateli" ne gi saka!

Na{ite izbranici go prezrea narodot, go la`at na sekoj ~ekor i dejstvuvaat direktno protiv negovata volja! Zatoa tie sega se samo obi~ni predavnici - neprijateli na narodot! Upravuvaat direktno protiv interesite na narodot i na dr`avata! Kade go ima toa vo svetot?

Narodot, preku svojata vojska i policija, mora da gi otstrani kako glavna opasnost po suverenitetot i opstojuvaweto na makedonskata nacija i na makedonskata dr`ava!

Vo zatvor so niv! Ili kaznata neka se prepu{ti da bide vo imeto na narodot!