FORUM

DALI AMERIKANCITE NI SE VINOVNI?

Dimitar Zahov, "etni~ka" Bugarija

Razmisluvaj}i za sodr`inata na Ramkovnataspogodba se nametnuva vpe~atokot deka site dogovorenosti se ostvareni vo otsustvo na pretstavnici na dr`avotvorniot narod i na dr`avnite institucii. Razgovarale pome|u sebe samo pretstavnicite na Albancite i nivnite teroristi, so prijatelski raspolo`enite kon niv zapadni olesnuva~i. Iako formalno ima{e takvi, ova ne li~i ni vo eden segment od spogodbata. Zna~i, na pregovara~kata masa namesto poznatite tu|ofili, si sedele nivnite voso~ni figuri, kako onie od muzejot na gospo|a Tiso, no koi mo`at da klimaat glavi. Inaku, barem od kuma{inov sram nekako bi gi odbranile makedonskite nacionalni i dr`avni interesi. Vaka bi storile duri ako bea Turci, Romi ili Srbi, no i ako bea dojdeni od svetov na eden ili drug na~in da upravuvaat so Makedonija. Neli vaka nekoga{ be{e organizirana i stabilizirana Bugarija od Rusija. Otkako znaevme na kakvi nacionalno neosvesteni politi~ari narodot & ja doveri sudbinata na Makedonija i do kade ja donesoa tie, nikako ne be{e te{ko da go sfatime kone~niot rezultat od diktiranite pregovori. [to drugo mo`e{e da se o~ekuva od lu|e koi za kuso vreme ja razni{aa relativno dobro reguliranata dr`ava ostavena vo nasledstvo. ^inam deka sega{nive vlastodr{ci odamna bi ja prodale Makedonija ako kupuva~ot im gi zagarantira istite ili sli~ni dr`avni~ki fotelji.

Izmanipuliraniot narod, ne mo`ej}i da si ja objasni predavni~kata uloga na svoite dov~era{ni milenici, po~na da gi obvinuva Amerikancite, EU i NATO, za s# ona {to & se slu~i i s# u{te & se slu~uva na Makedonija. Inaku, vistina e deka Zapadot dopu{ti mnogu gre{ki vo svojata politika kon Balkanot. Del od niv se povrzani so tradicijata i istoriskite falsifikati, drug del se interesite, a tret so na{ive sopstveni gre{ki kako narod i na tie na koi{to im se doverivme da n# vodat. Faktot {to EU ne ja osudi strogo gr~kata blokada na Makedonija od kaj jugot i zastana na stranata na Grcija za promena na imeto, treba{e da bide znak za makedonskite politi~ari deka na Makedonija ne & se misli dobro. Namesto pouka i soodvetna nacionalna strategija, politi~arite na vlast osven poltronstvo i dodvoruvawe kon Zapadot ni{to drugo ne ~inea. Da bideme na jasno. Nam navistina ni se potrebni prijatelstvoto i sestranata sorabotka so zapadnite zemji, no i u~estvoto vo site evropski integracii! No, dali ova treba da bide na {teta na makedonskite nacionalni i dr`avni interesi - na {teta na suverenitetot i integritetot na zemjata, kako {to ova go pravea dosega{nite, a najmnogu aktuelnite vlastodr{ci? Sekako ne!

Odgovorot kon Zapadot treba{e da bide: Na{ata qubov i na{ata cel e obedineta Evropa, no koga e vo pra{awe idninata na zemjata, Makedonija ni e pomila od s#! Sli~en treba{e da bide i odnosot kon SAD. Taa svetska velesila u{te po osamostojuvaweto ni dade znak kolku ja saka Makedonija otkako & ponudi na Makedonija so pari da go kupi nejzinoto dostoinstvo preku promena na imeto. Namesto kako navredeni da reagirame adekvatno, nitu dr`avnite institucii, nitu narodot dadoa dostoen odgovor na navredata. Ni{to nema{e da & se slu~i na Amerika, ako u{te toga{ be{e izrazen protest vo vrska so toa od nadle`nite organi, ili bea organizirani masovni antiamerikanski demonstracii, tuku taa }e po~ne{e pove}e da ne po~ituva kako narod so mala, no stabilna dr`ava!

I pokraj vakvata politika na SAD, {to nesomneno be{e rezultat na silnoto gr~ko lobi, tie ili drugi ni bea vinovni, {to Makedonija otkako be{e priznata od ovoj svetski lider, tolku vreme e bez ambasador tamu. Koja velesila bi po~ituvala narod i zemja {to nemaat isprateno ambasador vo nejzinata metropola? Kako toga{ SAD bi zastanale na stranata na Makedonija vo odbrana na nejzinoto legitimno ime i nacionalen identitet. Odvaj li ima na svetov politi~ari ili dr`avni glavi, vo toj broj i Klinton ili Xorx Bu{ pomladiot, {to bi gledale dobronamerno kon takov narod i zemja. Li~no jas, a veruvam i koj bilo, ova }e go prifatime kako navreda. Zna~i, namesto adekvatna politika, na navredata se odgovara so navreda! Kako toga{ da ne se simpatizira na drugite narodi {to pretendiraat za Makedonija? Ovaa gre{ka dovede do druga. Ottamu, od novata svetska metropola dozvolivme preku "Glasot na Amerika" i Si-En-En da n# preimenuvaat vo Slavjani, {to be{e prifateno i od drugite zapadni mediumi. Nebare preimenuvaweto na dr`avata ni be{e malku. I za toa li ni se vinovni Amerikancite? Ili mo`ebi tie ni ja diktiraat informativnata politika?!

Ne se li izbudalea namerno Qub~o i site drugi, da go dadat Ministerstvoto za informacii, t.e. celata ~etvrta vlast na partija na Albancite? Vrv na nekadarnosta i bezredieto be{e i zadocnetoto imenuvawe na ambasador vo Moskva. A, ironijata da bide u{te pogolema, tamu be{e imenuvan "bugarinot" D. Dimitrov!

Kako i da e, velepredavstvoto na makedonskiot vladeja~ki vrv se poka`a vo s# i nasekade, vo toj broj i nevidenoto neinteresirawe za sonarodnicite vo sosednite zemji. Gi doterale rabotite dotamu da sednat na pregovara~ka masa. Ako barem malku mislea na Makedonija, }e ja branea kako vojnici na bojnoto pole i sportistite so nacionalnite dresovi.

Sekako, na pregovori ne e mo`no bez otstapki, no ne i po sekoja cena! Dokolku e potrebno i legitimno baraweto za vtor slu`ben jazik, toa mo`e da se utvrdi samo vo naselbite i teritorijalnite edinici kade {to Albancite se pove}e od polovinata naselenie, no nikako i vo Sobranieto. Proporcionalnata zastapenost se kosi so podzaboravenoto konkursno na~elo i efikasnosta na instituciite! Dva dr`avni i eden privaten univerzitet & se predovolni na Makedonija. Na poteg se pratenicite!