Toa {to se slu~uva vo SAD ne e isto so slu~uvawata vo Makedonija, e razmisluvaweto {to preovladuva vo parlamentarnoto Sobranie na Sovetotot na Evropa. Od druga strana, pak, Makedonija smeta deka nam ni se slu~uva klasi~en terorizam i se sprotivstavuva na vakvite argumenti, na parlamentarnoto Sobranie koe ja oddr`a redovnata sesija vo Strazbur - Francija.

[efot na parlamentarnata delegacija, Danilo Gligorovski, izjavi deka se zadovolni od Nacrt - izve{tajot za na{ata zemja, no imaat zabele{ki na onoj del kade se spomenuvaat "dvete strani" i se povikuvaat da ne uni{tuvaat crkvi i xamii.

Makedonskata delegacija pobara amandmanska intervencija so koja treba da se izbegne formulacijata "dvete strani".

Makedonskite tvrdokorni politi~ari i nivnite privrzanici preku mediumite se obiduvaat teroristi~kiot napad vrz SAD da go povrzat so Osama bin Laden. No, kako {to velat analiti~arite, najdobar na~in da ja uni{tite reputacijata i poddr{kata na va{iot neprijatel e da se obidete da go povrzete na nekoj na~in so najlo{iot ko{mar vo svetot, a makedonskite politi~ari go pravat tokmu toa.

Tie o~ajni~ki se obiduvaat da najdat nekakvi dokazi deka postoi povrzanost pome|u nivnite neprijateli, ONA i organizacijata na Bin Laden, izjavi za "Rojters" pretstavnik na NATO i dodade oti osven {to gi prepoznavaat po bradite, tie nemaat nikakvi drugi dokazi.

Delumno, toa e oportunisti~ki obid da se igra na makedonskata ogor~enost od toa {to se prinudeni da pravat otstapki pred onie {to gi smetaa za teroristi, veli Edvard Xozef, analiti~ar od Me|unarodnata grupa za spravuvawe so krizi.

Eden zapaden analiti~ar objasnuva oti amerikanskiot napad protiv Bin Laden bi mo`el da im dade pogre{ni idei na nekoi makedonski politi~ari i da ja zagrozi perspektivata za mirno re{avawe na etni~kiot sudir vo dr`avata.

Liderot na MAAK- Edinstvena makedonska opcija, Stra{o Angelovski, poradi nezadovolstvoto od prifa}aweto na nacrt - amadmanite na Ustavot od strana na pratenicite, vo narednite denovi najavi masoven protest so koj }e se blokiraat sednicite na Parlamentot.

MAAK - Edinstvena makedonska opcija se izjasni i protiv ve}e zapo~natata obuka na policajci od albansko etni~ko poteklo i smeta deka vaka formuliranata policija }e dejstvuva kako "etni~ki ~ista~" na nealbanskoto naselenie.

Makedonskata pravoslavna crkva se ~uvstvuva posramena i poni`ena po izglasuvaweto na sedmiot Nacrt- amandman od strana na makedonskite pratenici vo Sobranieto i najavuva deka imiwata na site koi go dale svojot glas "za" }e bidat javno soop{teni.

Poglavarot na MPC Negovoto Bla`enstvo, Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski g.g. Stefan izjavi:

Naselenieto vo Makedonija od makedonsko etni~ko poteklo minatata godina e zgolemeno samo za 1.323 lica, dodeka albanskoto etni~ko naselenie porasnaslo za 8.115 lica. Makedonskoto naselenie "staree", a brojot na rodenite se namaluva do kriti~ni razmeri. Zemjata vo slednite godini bi mo`ela da se soo~i so negativen priroden prirast i so namaluvawe na brojot na rabotosposobnite lica, predupreduvaat statisti~arite. Brojot na novorodenite Makedonci minatata godina e ne{to povisok od novorodenite Albanci, no na spisokot na po~inatite ima nekolku pati pove}e Makedonci od Albanci. Taka, vo toj period se rodile 14.173 Makedonci, a umrele 12.850. Kaj Albancite brojkata na novorodenite e 10.750, a na umrenite 2.635.

Po barawe na Aleksandar Jordanov, noviot ambasador na Bugarija vo Makedonija, trgnata e originalnata spomen-plo~a za Kuzman Josifovski-Pitu, stavena kako spomen-obele`je vo dvorot na ku}ata kade }e bide bugarskata Ambasada. Na originalot od plo~ata pi{uvalo deka Pitu e ubien vo zaseda od bugarskata fa{isti~ka policija, sega toa e izbri{ano i pi{uva: "Ovde zagina narodniot heroj Kuzman Josifovski -Pitu koj na 25.2. 1944 god. hrabro go polo`i svojot `ivot za ostvaruvawe na vekovniot ideal - slobodna i nezavisna Makedonija".

Napi{anoto spomen-obele`je, i vo dvata slu~aja, e so polovi~na istorija za Makedonija.