"PRA[INA"

Filmovite na Mil~o Man~evski, pokraj drugite vrvni kvaliteti, ja imaat i taa osobina {to vedna{ stanuvaat legendi. Remek-deloto "Pred do`dot" stana eden od najprou~uvanite filmovi na site vremiwa. Istoto se slu~uva i so dolgoo~ekuvanata "Pra{ina". Duri i pred samoto prika`uvawe na ovogodi{niot festival vo Venecija (fotoreporta`a na str.32) filmot predizvika ogromno interesirawe i kaj publikata i kaj kritikata. Istoto se povtori i na festivalot vo Toronto. Novi legendi za deloto na Man~evski se pletat i dodeka gi ~itate ovie redovi. Sepak, kakvi i da se legendite, ostanuva ona najva`noto: Makedonija mo`e da pravi remek-dela kako {to mo`e da napreduva i da prosperira koga na nejzinoto kormilo se nao|aat pravite lu|e.

Namesto remek-dela, onie {to ja vodea i {to ja vodat Makedonija denes se poznati po toa {to uspevaat "oazata na mirot" poleka da ja pretvorat vo oaza na pra{ina. Nikoga{ vo svetskata istorija ne postoel sli~en primer onie {to bile izbrani da ja vodat zemjata, da ja uni{tat preku kombinacija na nesposobnost, java{luk i predavstvo. Demokratijata se pretvori vo anarhija, politi~arite se pretvorija vo ajduci, mafijata se vploti vo sekojdnevniot `ivot i stana del od nego. Potonati vo vakva pra{ina }e morame da barame izlez pred site da is~ezneme. Inspiracija kako da se izvle~eme bi mo`ele da barame na po~etokot na minatiot vek, mnogu ume{no prika`an vo noviot film na g. Man~evski.

Vo minatiot broj zboruvavme za sekojdnevnite skandali koi stanaa normalen del od na{iot `ivot. Eden od najnovite e sagata za vtoriot mobilen operator vo Makedonija. Dodeka na{ite sosedi ve}e imaat vtori (a nekoi se podgotvuvaat i za treti) mobilni operatori, nie ne mo`eme ni da se soglasime da odbereme eden. Albanija, na primer, koja vo telekomunikaciite e mnogu ponazad od nas, bez golemi fanfari ja odbra najgolemata svetska kompanija za mobilna telefonija "Vodafon" kako svoj vtor operator. Dodeka pred godina-dve tamu skoro i nema{e mobilni telefoni, denes, ako odite vo poseta na "Sveti Naum", }e vidite deka albanskiot operator ima posilen signal od na{iot. Mobilnite telefoni od poodamna prestanaa da bidat luksuz vo svetot. Osven kaj nas, se razbira. Nie s# u{te pla}ame astronomski tarifi i tuka treba da se baraat pri~inite za skandalot za vtoriot mobilen operator. Nekoi }e zarabotat ogromni pari od ovaa farsa. ^udno? Ne. ^udno }e be{e ako be{e poinaku.

Koga samo 12 otsto i 17 otsto od glasa~koto telo }e izleze da glasa, toa e siguren znak deka rabotite ni se mnogu gnili. Vo minatonedelnite glasawa vo Skopje, procentot na glasa~ite be{e tolkav. Izbrani bea kandidatite od partijata koja se doka`a deka e ajdu~ka. Tie {to dosega bea ~isti i treba{e da pobedat - izgubija. Demokratijata vo Makedonija e mrtva.

Vo prodol`enie vi prenesuvam eden tekst na Viktor Cvetanovski od "Utrinski vesnik" za poznatiot antimakedonec i bugarofil, avstriskiot lingvist prof.Oto Kron{tajner, koj padnal vo nemilost me|u svoite. U`ivajte.

Vtoriot grev {to mu go pripi{uvaat e faktot {to od godinava bila zatvorena Katedrata za bugarski jazik na univerzitetot vo Salcburg. Spored nego, kako i site drugi mali jazici, lu|eto ve}e ne sakale da go izu~uvaat bugarskiot jazik. "Za da se realizira kako specijalnost treba da ima najmalku 5-8 lu|e, koi{to sakaat da u~at bugarski", veli toj. Avstriskiot profesor go za~nuva i neizbe`noto pra{awe okolu makedonskiot jazik koj, zastapuvaj}i gi poznatite bugarski tezi, tvrdi deka e dijalekt na bugarskiot. Na pra{aweto {to, vo toj kontekst, misli za makedonskiot jazik, Kron{tajner veli: "@alno e {to Makedoncite imaat poseben jazik. Razlikata pome|u makedonskiot ji bugarskiot jazik e minimalna. Ne znam zo{to e neophoden specijalen poseben literaturen jazik vo sostojba koga Bugarite gi razbiraat Makedoncite i Makedoncite gi razbiraat Bugarite. Makedoncite ednostavno imaat oddelna grafika. Sosema e besmisleno toa", veli avstriskiot profesor, prote`iraj}i gi u{te edna{ svoite antimakedonski stavovi.