]ERKA PREBLAGOSLOVENA ZA SPASENIE NA SVETOT

Se rodi na zemjata, Caricata nebesna, Presveta Bogorodica, po tatko & - po poteklo od carski rod (po potomstvo od car David ), a po majka &  od arhijerejski rod (od rodot Aronov).

Pred okolu 2000 godini vo Svetata Zemja se rodi Presveta Deva Marija. O, Bo`e, slava Ti, se rodi Pre~ista Deva Marija. Se rodi Majkata na Svetlinata, Majkata na Spasitelot na svetot. Marija! Ime nad imiwata, ime milo na Boga, najvozvi{eno, najbo`estveno, besmrtno, ve~no i po odrazot na bo`estvenata vistina i po povikot na ~ove{tvoto kon spasenie. Vo Nazaret, se rodi naj~istiot izvor na neizmerna qubov, milost, odziv kon Boga i poslu{nost. Vo nejziniot roden grad, Taa, Devica so najgolema vera i najsovr{ena duhovna i telesna ~istota, na Bo`jiot Arhangel Gavril, koj ja izvestil deka }e stane Majka na voploteniot Bo`ji Sin Isus Hristos, poslu{no i so svoja soglasnost odgovori: "Eve ja sluginkata Gospodova: neka mi bide spored tvoite zborovi" (Sv. ev. Luka ). Vo svetot se rodi najdostoinstvenata i najpo~ituvanata Deva Marija.

Pravoslavnata crkva ja postavuva nad site svetiteli i Bo`ji ugodnici, nad arhangelite i angelite Bo`ji, kako "po~esna od heruvimite i poslavna od serafinite". Vo zborovite na Nikola Kavasil, eden od najgolemite teolozi, go gledame odgovorot na toa, zo{to velime "se rodi najpo~ituvanata Deva na svetot". Zatoa {to "Ovoplotuvaweto (Bog postanal ~ovek vo li~nosta Hristova) ne be{e delo samo na Otecot, preku Negovata Bo`estvena sila i Negoviot Duh, tuku toa isto taka, be{e delo na voljata i na verata na Svetata Deva. Bez nejzina soglasnost za bezgre{no za~nuvawe, planot bi bil neostvarliv, kako {to bi bil i bez intervencija na samite Tri bo`estveni lica. "Vo svetot se rodi Bo`jata Majka, najblagoslovenata devojka od site devojki na svetot. Zborovite na Samata Pre~ista Deva Marija "Site pokolenija }e ja narekuvaat blagoslovena", stanaa realnost, zatoa {to Taa "prifati da gi dade svoeto telo i krv, t.e. siot svoj `ivot, za da postane telo i krv na Sinot Bo`ji. Prifati da bide Majka vo najpotpolnata i najdlabokata smisla na ovie zborovi, davaj}i `ivot na Drugiot i svojot sopstven `ivot, ispolnuvaj}i go i osmisluvaj}i go vo Nego.

"Da, Bo`ja Majko, Blagoslovena si Ti me|u `enite i blagosloven e plodot na Tvojata utroba. Vo tvojata devoj~inska utroba so pre~ista Bo`estvena ~istota i veli~ina, Ti go nose{e Bo`jiot Sin. Ti ja donese Svetlinata vo svetot, go razobli~i zloto, go rodi Bo`jiot Sin, koj ja pobedi smrtta".

Se rodi Bo`ja Majko, dojde vo svetot i preku Hrista na svetot mu donese nov `ivot, za{to "Toj im dade dostoinstvo na sinovite Bo`ji; gi vovede vo ve~niot `ivot; gi oslobodi od staroto ropstvo na grevot i im daruva sloboda". Zatoa praznikot "Ro`destvo na Presveta Bogorodica" e na{e duhovno ra|awe, novo ra|awe vo duhot na hristijanskoto evangelsko `iveewe. Taa go rodi Hrista, Bogo~ovekot, a bez Gospod Isus Hristos "nema qubov i mir na zemjata i ~ove~kiot `ivot s# pove}e ja gubi svojata vrednost".

Na ovoj presvetol prazni~en den, makedonski narode, da bideme sobrani vo svoeto nacionalno edinstvo, da bideme site zaedno, kade i da se nao|ame vo svetot, zaedno da ja proslavime Bo`jata Majka, vo duh na mir i qubov. Radosta na celiot svet za ra|aweto na Bogorodica e iska`ana vo Troparot: "Tvoeto ra|awe, Bogorodice Devo, radost mu javi na celiot svet, za{to od Tebe izgrea Sonceto na pravdata – Hristos, Bog na{; ... uni{tuvaj}i ja smrtta, ni daruva `ivot ve~en".