SVEDO[TVA
Istorijata ne e samo minato
ALEKSANDAR MAKEDONSKI VO LEGENDITE I PREDANIJATA NA DRUGI NARODI
Pi{uva: Aleksandar DONSKI
- Likot na Aleksandar Makedonski e spomnat vo legendite na nad osumdeset narodi vo svetot!
- Za legendite i predanijata za Aleksandar vo Holandija bil odr`an seminar.
G
randioznata uloga {to Aleksandar Makedonski ja odigral vo svetskata istorija go napravila da bide najpoznatiot Makedonec na site vremiwa. Negovite pohodi, najmnogu ostvareni poradi negovata `elba da otkriva novi teritorii i da doa|a do novi soznanija, kako i negovite poraki za bratstvo me|u narodite, napravile toj da bide po~ituvan do den-denes. Negoviot lik ostanal vo pozitivna konotacija vo legendite i predanijata na mnogu narodi.Legendite i predanijata za Aleksandar po~nale da se javuvaat i razvivaat neposredno po negovata smrt. So tekot na vremeto tie dobivale s# pofantasti~ni elementi vo svojata sodr`ina. Taka, vo nekoi od niv, Aleksandar gi istra`uva neobi~nite pojavi na neboto i pod vodata, naiduva na najrazli~ni ~udovi{ta, se sre}ava so ~udni narodi, stignuva do izvorot na besmrtnost i sl.
Aleksandar so kowot Bukefal (mozaik, Nacionalen muzej vo Neapol - Italija)
Se smeta deka legendite i predanijata za Aleksandar dobile silen impuls vo sredniot vek.
Poznatiot prou~uva~ na ovaa tema, d-r Elis, otkako gi prou~il legendite i predanijata za Aleksandar, zaklu~uva:
"Legendite za Aleksandar, vistiniti ili fal{livi, gi ima na osumdeset jazika, od Island do Malezija"
("History of Western Civilization" by Dr Ellis L. Knox Boise State University, USA, 1996).I navistina te{ko deka postoi slu~aj na druga li~nost od istorijata za koja postojat legendi srede najmalku osumdeset narodi. Vo vrska so op{tite karakteristiki na ovie legendi i predanija, vo prodol`enie na svojot tekst d-r Elis pi{uva:
"S# {to e povrzano so Aleksandar e prezgolemeno vo odnos na normalnoto, kako vo negovite istra`uvawa {to navistina se slu~ile, taka i vo onie koi bile izmisleni. Niz celata drevnina golemite vojskovoditeli sonuvale da go imitiraat Aleksandar. Vo sredniot vek negoviot lik stanal neodminliva figura vo legendite".
Aleksandar Makedonski
Za legendite od razni narodi povrzani so Aleksandar Makedonski denes vo svetot se napi{ani pove}e statii i knigi.
Vo 1977 godina vo Groningen (Holandija) bil odr`an i simpozium na tema za predanijata i legendite povrzani so smrtta na Aleksandar Makedonski. Trudovite od ovoj simpozium bile objaveni vo zbornikot "Aleksandar Veliki vo Sredniot vek"
("Alexander the Great in Middle Ages" Groningen, Netherlands, 1977).Vo ponovo vreme treba da se odbele`i knigata na Ri~ard Stonmen, pod naslov "Legendite za Aleksandar Veliki" (
Richard Stoneman: "Legends of Alexander the Great. London and Rutland, Vermont: J. M. Dent and Charles E. Tuttle, 1994), od koja vo prodol`enie }e navedeme nekolku podatoci.Ima i drugi knigi delumno posveteni na ovaa tema, koi vo prodol`enie }e gi spomneme.
Poradi faktot {to Aleksandar Makedonski se pojavuva vo legendite na tolkav broj narodi, sigurno deka za taa tema treba i kaj nas da se izraboti poseben trud.
Statua na najgolemiot vojskovodec na svetot
Treba da objasnime i deka ne mo`e so sigurnost da se potvrdi dali nekoja od ovie legendi i navistina e sozdadena od narodot ili pak e avtorski trud. Vo sredniot vek bile objaveni nekolku avtorski trudovi za Aleksandar Makedonski koi bile vo forma na legendi. No, sigurno deka celata sodr`ina na ovie trudovi ne mo`ela da bide avtorska, tuku barem vo izvesen stepen taa bila bazirana vrz elementi od nekoi postari narodni legendi, koi srednovekovnite avtori samo gi prezele i gi adaptirale vo svoite dela. Poradi toa, vo ova poglavie, kako legendi i predanija za Aleksandar, }e vklu~ime i nekoi od srednovekovnite avtorski trudovi, koi sigurno deka vo svojata sodr`ina imaat elementi od nekoi postari narodni legendi.
A sega da navedeme nekolku legendi i predanija za Aleksandar Makedonski sodr`ani vo folklorot na drugite narodi.
IRA^KA LEGENDA
Vo ovaa legenda se raska`uva deka Aleksandar Makedonski na vrvot na glavata imal dva roga, koi gi kriel pod kosata. Sekoja nedela toj anga`iral berberin da mu ja stri`i kosata, no bidej}i se sramel oti berberinot }e ja otkrie negovata tajna, po sekoe stri`ewe nareduval berberinot vedna{ da se ubie. Nabrgu vo gradot snemalo berberi i ostanal samo eden star Evrein. Aleksandar pomislil: "Ako go ubijam i ovoj berberin, toga{ koj mi ja stri`i kosata?" Taka, Aleksandar mu naredil na berberinot da se zakolne deka nikomu nema da ja izdade tajnata. Vo sprotivno, mu se zakanil deka }e ja zagubi glavata. Berberinot so nedeli ja ~uval tajnata, no najposle ne mo`el da izdr`i. Od edna strana interesnoto soznanie go pritiskalo da ka`e nekomu, no od druga se pla{el za svojata glava. Toga{ mu teknalo sepak da ja iska`e svojata tajna, no nikoj da ne go slu{ne. Oti{ol nadvor od gradot i vlegol vo edna pe{tera kade na siot glas po~nal da vika: "Aleksandar ima rogovi! Aleksandar ima rogovi!". Taka mu se olesnilo na du{ata i zadovolen se vratil doma, siguren deka nikoj ne go slu{nal. No, niz pe{terata minuvala edna reki~ka kraj koj rastele trski. Eden den, nekoj ov~ar vlegol vo pe{terata i presekol edna trska za da si napravi sviralka. Koga po~nal da sviri, niz sviralkata se razleale zborovite: "Aleksandar ima rogovi! Aleksandar ima rogovi!". Mnogumina go slu{nale toa i ova ~udo nabrgu do{lo do u{ite na carot Aleksandar. Toj mnogu se nalutil i naredil vedna{ da mu go dovedat berberinot. Koga do{ol berberinot Aleksandar mu rekol deka }e naredi da go ubijat. Berberinot po~nal da go moli Aleksandar da ne go ubiva i mu raska`al {to se slu~ilo. Aleksandar, koga ja slu{nal prikaznata, mu prostil i go pu{til doma. Od ovaa legenda proizlegla edna mudra i pomalku komi~na ira~ka poslovica, koja glasi: "Ako carevite mo`at da imaat rogovi, toga{ i pe{terite mo`at da imaat u{i". (
Iraqi Jewish legend; Edoth I: 184-185 A. Ben Yaakov. English language source: Patai. In : The Classic Tales: 4,000 Years of Jewish Lore. Ed. Ellen Frankel NJ: Jason Aronson Inc., 1989).VIZANTISKA LEGENDA
Postoi vizantiska legenda povrzana so pri~inite za smrtta na Aleksandar Makedonski. Ovaa legenda bila objavena vo 1388 godina. Spored ovaa legenda, koga Aleksandar se vratil vo Vavilon, nekoja `ena rodila neobi~no dete, koe bilo pola ~ovek, a pola ~udovi{te. ^ove~kiot del od teloto bil mrtov, a delot na ~udovi{teto bil `iv. Koga go videl ova, eden od pretska`uva~ite na Aleksandar izjavil deka Aleksandar }e umre vo Vavilon, a negovite naslednici }e prodol`at da vladeat. Taka i se slu~ilo. Vo Makedonija Antipater se pobunil protiv vlasta na Aleksandar, poradi {to Olimpija go povikala Aleksandar na pomo{. Za da go spre~i negovoto vra}awe, Antipater ispratil otrov, {to bil tolku silen, {to moral da se nosi vo `elezna kutija. Otrovot mu bil staven vo vinoto na Aleksandar od strana na negoviot vinonosec Jola. Dodeka umiral Aleksandar, negovata sopruga Roksana go neguvala do posledniot mig. Pred smrtta, Aleksandar gi povikal Perdika, Ptolemej i Lizimah na koi im ja ka`al svojata posledna `elba. Potoa Aleksandar zaminal na neboto, a ottamu padnala edna yvezda pravo vo moreto. Istovremeno, statuata na Zevs vo Vavilon se urnala na zemjata. Potoa yvezdata od moreto povtorno se vratila na neboto, sledena od eden orel. Aleksandar bil pogreban vo Aleksandrija od strana na Ptolemej. (
W.J. Aerts in: "Alexander the Great in Middle Ages", Groningen, Netherlands, 1977).ROMANSKA LEGENDA
Romanskata legenda za Aleksandar Makedonski najverojatno poteknuva od 1560 godina. Nejzinata sodr`ina e sli~na na sodr`inata na edna srpska legenda za Aleksandar. I ovaa legenda e posvetena na smrtta na Aleksandar vo Vavilon. Koga Aleksandar se vratil vo Vavilon, toj tamu povtorno se soedinil so Roksana. Toga{ na son mu izlegol prorokot Eremija, koj mu ja pretska`al smrtta. Aleksandar se razbudil voznemiren, no bil ute{en od Ptolemej i Filota. Toga{ Aristotel i Olimpija stignale vo Vavilon. Eden sve{tenik od Erusalim do{ol vo Vavilon i go izvestil Aleksandar deka prorokot Eremija po~inal. Aleksandar naredil Eremija da bide pogreban vo Aleksandrija. I samiot Aleksandar bil ubien otkako bil otruen od sinot na Minerva, koja poteknuvala od Makedonija. Pred smrtta, Aleksandar ja podelil Imperijata na Ptolemej, Filota, Roksana i Olimpija. Toj pretska`al deka vo idnina so Makedonija }e vladee nekoja aziska sila (mislej}i na Otomanskata Imperija). Toj pobaral da bide pogreban vo Aleksandrija i rekol deka nikoga{ nema da se pojavi ~ovek kako nego, t.e. deka nikoga{ nema da ima "vtor Aleksandar". Toga{, kraj smrtnata postela do{ol negoviot kow Bukefal i pu{til solzi poradi svojot gospodar. Za da ne se ma~i Alekandar vo pretsmrtnata agonija, Bukefal go udril so kopitata i taka Aleksandar po~inal.
Aleksandar po~inal vo Erusalim i po nego `alele site {umi, reki i planini. Od `al, Roksana izvr{ila samoubistvo, otkako se probodela so kopjeto na Aleksandar. (
A.N. Cizek in "Alexander the Great in Middle Ages" Groningen, Netherlands, 1977).(Prodol`uva)