Toa se pra{awa ili zborovi od novinarot na ovoj nedelnik, gospodinot Gog ma Gog. Ne oti jas go znam odgovorot na ova pra{awe. Koj sum ti pak jas.

Arno ama, koga na ~ovek }e mu dojde vodata do grlo, koga }e zapadne vo nekakva agonija, }e po~ne da bunca, da tropa s# i se{to, }e po~ne da fantazira. Neka ne tvrdi nikoj deka na Makedonija vodata ne & e dojdena do grlo, neka ne tvrdi nikoj deka Makedonija ne e dojdena do tamu, da ja ima ili da ja nema, deka ne e zapadnata vo agonija. A ako ja snema dr`avata Makedonija, }e n# snema i nas Makedoncite. Ottamu i buncaweto i fantaziraweto. A }e se soglasite site deka toa ne }e mo`e da ni go zabrani ili odzeme nikoj. Fantaziraweto. Svetot e poln so magioni~ari, ma|epsani i kletvi. Zvu~i neverojatno, neli? Ama neli rekovme deka seto ova e buncawe i fantazirawe.

Koga go sretnav vo vesnikot pra{aweto od naslovot, bev siguren deka ovaa fantazija }e ja prenesam i na hartija. A sigurno ne sum jas edinstveniot {to na vakov na~in i za istata tema fantazira. Siguren sum deka ne sum jas edinstveniot {to sonuva da ja vidi Makedonija vo nejzinite etni~ki granici, obedineta. A pakosnici, zlobnici i nezdravi umovi kako nekoj si ambasador vo penzija za koj makedonskoto obedinuvawe e mit, ili porane{niot minister Hanxiski, koj be{e dal edna izjava deka nikoj na Balkanot nema pravo imeto Makedonija da go prisvojuva samo za sebe, zna~i ni nie, porane{niot pretsedatel Gligorov so negovite izjavi: Nie dene{nite Makedonci sme Sloveni i nemame ni{to zaedni~ko so anti~kite ili starite Makedonci. Belkim eden den }e si go pregrizat jazikot, pa ne }e mo`at da prozborat nitu eden pakosen i poni`uva~ki zbor za makedonskata nacija i dr`ava. I ako n# ima pove}e {to }e pukame taka vo temno i koga toga{ nekoj pogodi desetka, mo`no e da pukne |avolot, da se rasturi magijata, da prestane kletvata, pa na{ata Makedonija da ja ogree sonce, da vidi svetli denovi. Ovoj fantasti~en odgovor na pra{aweto od naslovot go podeliv na tri dela, vo tri verzii, a site imaat dopirni to~ki i se tesno povrzani.

Mnogupati }e slu{nete deka nas Makedoncite n# sledi nekoe prokletstvo. Nekoja kletva nadvisnala nad site nas. Nekoi velat toa bila kletva od kralot Aleksandar Treti, izre~ena vo pretsmrtnite momenti, zaradi trueweto od strana na negov general. Drugi, pak, velat deka nie sme narod od Gospod prokolnati. Jas veruvam i vo ednoto i vo drugoto, no }e se zadr`am na vtorata verzija. Site veruvame deka Gospod n# prokolnuva. A, zo{to pak da ne ja prifatime mo`nosta deka edna{ za tri ~etiri naroda napravil isklu~ok. Fantazijata nema granici. S# do propa|aweto na makedonskata imperija do 148-ta pred ra|aweto na gospodoviot sin Isus Hristos, Makedoncite nemaat pogolemi problemi, osven tuka i tamu po nekoja pobuna od porobenite sosedi, ama tuka ostanuva gospodar, a porobeniot poroben. Ra|aweto na novata sila Rimskata Imperija e {ansata {to Grkot skoro 200 godini gorlivo ja o~ekuva. Ostanuvaj}i si veren i dostoen na svojot ciganski tabiet, se stava vo poltronska slu`ba na pojakiot, ne otfrlaj}i ja {ansata i `elbata za odmazda. I od tuka zapo~nuva makedonskata trauma. Zavda se isu{i edno drvo, prese~i mu gi `ilite. Za da uni{ti{ eden civiliziran narod, prisvojuvaj ili uni{ti s# {to toj narod sozdal. Za ovaa taktika, bukvalno gledano od ropski apsekt, {ansite za odbrana se nikakvi. Sepak, poedinci stavaj}i se vo slu`ba na rimskata vlast, doa|aat do visoki pozicii kako senatori, pa duri i do imperatori. Doa|a Hristovoto ra|awe, {ireweto na hristovoto veruvawe ili vera. Da po~neme so pretpostavki.

Ne mo`eme i ne smeeme da ja otfrlime pretpostavkata deka vo progonuvaweto na Isus Hristos i negovite sledbenici u~estvo zemaat i Makedoncite kako rimski vojnici, koi sakale ili ne morale da slu`at vo rimskata vojska, a ako e taka zo{to da ne bile direktni u~esnici vo Hristovoto kovawe, odnosno ubivaweto na Gospodoviot sin. I Makedoncite i Trakite i Armencite i Evreite - site vo slu`ba na rimskata vojska. I ene ja Gospodovata kletva nad site tie {to direktno ili indirektno u~estvuvaat vo ubivaweto na negoviot sin. Poglednete ja sudbinata na site ovie narodi {to gi spomnav od toga{ pa s# do den-dene{en. Evreite dve iljadi godini progonuvani po svetot i uni{tuvani. Istata sudbina ja imaat i Ermencite. Makedoncite dve iljadi godini porobuvani, progonuvani, ubivani, asimilirani, negirani. Trakite skoro potpolno is~eznati, ili poto~no dobrovolno prinudeni da se otka`at od sopstveniot identitet, a taka revnosno da prifatat tu| - tatarskiot. Kako da se objasni seto ova ako ne deka nekoja vi{a sila upravuva i manipulira so nivnata svest, a taa vi{a sila mo`e da bide edinstveno semo}niot Gospod Bog. I kako seto ova da se okarakterizira, ako ne kako Gospodova kazna nad site onie {to u~estvuvaat vo ubivaweto na negoviot sin. Tuka e nemo}na i Hristovata majka, sveta Bogorodica.

A {to e so Rimjanite? ]e zapra{a nekoj. Ako site ovie narodi bile vo rimska slu`ba normalno bi bilo i naredbodava~ot da bide kaznet. Tokmu taka. Kade e deneska Rimskata imperija? Sre}ni okolnosti za ostatokot od taa Imperija, dene{na Italija, se {to od tri strani ima granici so more i broi okolu {eesetina milioni `iteli. No, i pokraj toa, sostojbata vo Italija ne e nimalku rozova, iako se vbrojuva vo sedumte najrazvieni dr`avi. Poglednete ja islamskata invazija. I od Afrika i od Azija. A organiziraniot kriminal (mafijata) od kade poteknuva? I nikako da se uni{ti.

I ako seto ova barem malku nabli`uva do nekoja vistina, ako navistina postoi nekoja Gospodova kletva ni preostanuva samo da se molime. Mili Gospode: zarem ne e dosta? Pa, Makedoncite se tie {to prvi go prifa}aat Hristovoto u~ewe, Makedoncite se tie {to prvi masovno ja prifa}aat hristovata vera, Makedoncite se prvi {to formiraat crkovni op{tini, gradat crkovni hramovi, Makedoncite se tie {to dale najmnogu apostoli i svetci, a sepak stojat na rabot na is~eznuvaweto. Mili Gospode, pomogni im da se najdat samite sebe.

Kraj na prvata verzija od mojot odgovor.

Koga Rimjanite potpolno ja pokoruvat makedonskata dr`ava, 150 iljadi Makedonci stanuvaat robovi odneseni vo Rim. Od toga{ procvetuva rimskata kultura. Pokraj Rimjanite, Grkot e najgolemiot varvarin {to koga bilo i kade bilo go sozdal Gospod. Uni{tuva s# {to mo`e da se uni{ti i prisvojuva s# {to mo`e da se prisvoi da ne ostane ni{to makedonsko. Sega izleguva na povr{ina seta omraza {to skoro dvesta godini strplivo ja kova. Slednite vekovi od Makedonecot nema nikakov glas. A i kako mo`elo da ima. Vostanijata i pobunite krvavo zadu{uvani. Od kogo mo`ela Makedonija da o~ekuva pomo{? Imalo li vo toa vreme pogolema sila od rimskata? Edinstveniot {to od seto toa sozdava kapital e Atinecot so svojot ciganski karakter. S# {to krade od Makedonija go prodava kako sopstveno. Mitologija, kultura, pismenost, imiwata na golemite filozofi i misliteli i s# {to e od kakva bilo vrednost. Mo`ebi seto ova e napraveno samo od pregolema qubomora i omraza kon Makedonecot, bez kakva bilo vizija za vo idnina. Kako i da bilo, pod za{tita na toga{ mo}niot Rimjanin, Grkot prisvojuva i falsifikuva s# {to mu doa|a do raka. Vo mnoguvekovnoto rimsko vladeewe gr~kite lagi i falsifikati pu{taat i toa kako debeli koreni. Site znaeme za nepi{anoto pravilo: istorijata sekoga{ ja pi{uval pobednikot i pojakiot. Od site tie anti~komakedonski dela pretstaveni kako gr~ki, crpat znaewa site dosega{ni nau~nici, doktori, istori~ari itn. Kojznae dali seto toa bi bilo deneska taka da ne bila uni{tena aleksandriskata biblioteka od strana na Grcite i palaviot Nero da ne go izgorel Rim i site pi{ani dokumenti. Tokmu zaradi tie falsifikati makedonskata trauma trae do den deneska. Toa e mojata vtora verzija od odgovorot.

Bez Gospodova kletva, no so kletva od preostanatiot svet, pretpostavkata bi izgledala vaka: Dali site dosega{ni nau~nici zabludeni od al~no pretstavenite gr~ki avtori na anti~kite dela od kade {to se crpat site znaewa, koi dve iljadi godini javno tvrdat i go u~at narodot so site dosega{ni generacii deka s# {to e anti~ko e gr~ko, deka s# poteknuva od nekakva Stara Grcija (a od druga strana tie istite nau~nici tvrdat gr~ka dr`ava ne postoela nikoga{, tuku samo grad-dr`avi) }e bidat vo sostojba da re~at: narodi bo`ji, seto ova vreme sme bile vo zabluda. S# {to se propagira za starogr~ko vo stvarnost e staromakedonsko. Nemalo nikakva starogr~ka kultura, starogr~ka mitologija, starogr~ka pismenost, tuku s# e toa staromakedonsko, a od Grcite ukradeno i la`no pretstaveno. Dali vo svetot poznatite nau~nici bi bile vo sostojba da dadat takvi izjavi? I koj na toa }e mu poveruva sega? Dali bi bile vo sostojba da priznaat deka dve iljadi godini ja poddr`uvaat i propagiraat najgolemata i najgnasna laga? Dodu{a, gi ima i takvi, no nivnite tvrdewa se skoro sekoga{ pobivani. Dali vakvite tvrdewa nekoj treba da gi brani pred nekoj drug svet od nekoja druga planeta. Ne. Pa, zo{to toga{ da ne ostane la`noto u~ewe kako vistinito. Ima li `ivi svedoci koi }e go potvrdat sprotivnoto? @ivi svedoci ne, ama naslednici da. A toa sme nie Makedoncite. I ako nekoj mo`e i ima pravo da go negira seto ona {to e dosega propagirano kako starogr~ko i da ja istera vistinata na videlo, toa se tokmu potomcite na tie golemi misliteli, odnosno Makedoncite. I koga bi do{lo do toa, toga{ haosot vo svetskata nauka na ~ove{tvoto e neminoven. Za da ne dojde do toj haos, za da ostane s# kako {to e zapo~nato, eden narod, edno ime mora da is~ezne od liceto na zemjata, da ostane samo kako mit vo istorijata, a toa e imeto Makedonija so narodot makedonski. Za takvata neminovnost vo zapadniot (vo me|uvreme oformenite narodi i nacii) svet se oformuva do den-dene{en poznatoto "masonsko dru{tvo" koe ja kreira celokupnata svetska politika i interesi. Za da ostane la`noto u~ewe kako vistinito, makedonskata nacija mora da ja snema, da bide uni{tena, asimilirana, ednostavno da ja snema. So podelbata na rimskata imperija na zapadno i isto~no rimsko carstvo koga vo Bizant ili podocna Konstantinopol na prestolot kako imperatori vo najgolem broj sednuvaat samo Makedonci, se navestuva makotrpnata borba za uni{tuvawe na ovoj narod. Nametnatoto ime Sloveni, koe za golema `al, za Masonite dava prili~no dobri rezultati, donekade go razni{uva makedonskiot koren, no o~ekuvaniot rezultat izostanuva. I koga od istok se pojavuva Osmanskata islamska naezda, za zapadniot svet e kako dobrodojdena. Namesto na Konstantinopol im se pomaga na osmanliite (krstonosnite vojni). Nade`ta deka Tur~inot }e go asimilira Makedonecot ostanuva jalova. Namesto da zgasnuva kako {to o~ekuvaat "masonite", otporot s# pove}e se razgovruva. Taka vo 19 vek mora da se premine na nova taktika, nov model. Da se izbrka Tur~inot od Evropa, a Makedonija da se podeli na sosedite. Ovoj model se poka`uva kako pouspe{en od petvekovnoto tursko vladeewe. Site ovie sosedi si dobivaat "doma{na zada~a" - asimilacija na Makedonecot. Nagradata e del od makedonskata zemja, a na~inot ne e va`en. Taa Evropa na ~elo so masonite }e gi zatvora o~ite pred site torturi i yverstva. Ovie novi u~enici Grkot, ve{ta~ki sozdadeniot Bugarin, Srbinot i kavkaskiot Gega koj za taa cel dobiva i sopstvena dr`ava na makedonskata teritorija, ovaa doma{na zada~a ja izvr{uvaat bukvalno kako {to im e naredeno.

S# do 1945 koga na scena izleguva eden neposlu{nik, bravarot Josip. Za da zastane na ~elo na novosozdadenata dr`ava Jugoslavija i da gi za~uva hrvatskata i slovenskata nacija i narod, sakal ili ne iako podocna, sepak mora da go priznae i makedonskiot narod i negoviot jazik. I pokraj toa masonskata nade` postoi, za{to vo ramkite na taa Jugoslavija se nao|a i milenikot i u~enikot - Srbinot; Do 1990 g. Makedonija `ivee vo jugoslovenskata senka. S# do tuka mala uteha za masonite, za{to iako gi priznal bravarot Josip so pomo{ na svoite sateliti makedonskite "kvislinzi" nemilosrdno go progonuva i ubiva sekoj makedonski patriot, samo da ne dojde do osamostojuvawe i obedinuvawe na Makedonija. No, kako i nikoj dosega, taka i toj ne ostanuva ve~en, pa po negovata smrt doa|a do neminovnoto: raspadot na ve{ta~kata tvorevina Jugoslavija, i po vtor pat (prviot e Samuilovoto carstvo) po pove}e od dve iljadi godini eden del od makedonskata zemja se steknuva so nezavisnost. I eve go stariot problem. Kompletnoto uni{tuvawe ili asimilacija na ovoj `ilav i bibliski narod ne uspeva. Uzbuna vo masonskite redovi. Se prezemaat re{itelni ~ekori i potezi. Prekrstuvawe. Prisilna promena na imeto. Sakale nie ili ne, ne smeeme pove}e da se narekuvame Makedonci. Navodno na{eto ime mu pre~elo na Grkot. A od druga strana toj rasipan Grk debelo poddr`uva. Za neuspehot mora da se najde vinovnik i istiot da se kazni, a toa e Srbinot. Ne ja izvr{i doma{nata zada~a. Ne uspea da go asimilira Makedonecot vo negoviot del. Novodojdeniot Gega se poka`a daleku pouspe{en. Zatoa kazna na Srbinot (trimese~no bombardirawe), a nagrada na Gegata ili [iptarot, pro{iruvawe na nivnata teritorija (Kosovo), ama so napomena da ja zavr{at rabotata kaj {to potfrli Srbinot. Kako inaku da ja razbereme evropskata poddr{ka na [iptarite, i pritisokot vrz Makedonija. Ako e do nekakvi ~ove~ki prava (na koi taa civilizirana Evropa prosto re~eno svirka) zo{to nikoga{ ne se spomnuvaat pravata na Makedoncite vo sosednite dr`avi, odnosno vo s# u{te porobenite delovi od na{ata dr`ava. Ili mo`ebi treba da poveruvame deka zakonot za ~ovekovi prava i pravata na malcinstvata koga treba da se davaat, va`at samo za Makedonija, a koga treba da se dobivaat Makedonecot e isklu~en, nema pravo na tie ~ovekovi prava. Kako da se sfati i razbere svetskata ramnodu{nost kon gr~kiot, bugarskiot i albanskiot genocid nad Makedonecot.

Koga ovie ~ovekovi prava bi bile podednakvi za sekogo, Grcija bi trebalo da bide isklu~ena od site svetski asocijacii, za Bugarija i Albanija ne bi trebalo ni da se razgovara za nekakva pomo{ i priem kade bilo, vo kakva bilo i koja bilo svetska organizacija. Naprotiv. Sekoj {to diveel, palel i ubival niz Makedonija od masonskiot zapaden svet e visoko cenet i pomagan. Nekoi od niv i direktno zemaat u~estvo vo yverstvata nad Makedonecot. Da se prisetime na 48-mata koga vo Makedonsko-gr~kata vojna (vojuvaat samo so eden del od Makedonija i so ogromna poddr{ka od zapadot) prvo Angli~anite, a potoa i Amerikancite direktno u~estvuvaat vo masakrite nad makedonskoto naselenie. Toga{niot amerikanski pretsedatel Truman izjavuva: Amerika nema nikoga{ da dozvoli edno malcinstvo da ja urne legitimnata gr~ka vlast. Denes taa istata Amerika sesrdno go poddr`uva najkrvolo~noto malcinstvo, da ja urne legitimnata vlast i da ja raznebiti makedonskata dr`ava. Nau~eni na takvi yverstva nad starosedelcite Indijaci, na Amerikancite ni najmalku ne im pre~i koga Grcite `ivi gi frlale makedonskite de~iwa vo zapalenite ku}i. Do den dene{en se vr{i pritisok na osamostoeniot del od Makedonija da dava i rasprodava s# {to e od nacionalen interes. Takvo e svetskoto sakawe kon nas, a na{ite politi~ari kako bez trunka mozok v glava i bez nimalku sram la`at li la`at. ]e sme vlezele vo taa evropska zaednica. Na kukovo leto.

Vo tretata verzija od mojot dogovor na pra{aweto od naslovot, najgolemiot del od vinata za makedonskite stradawa im gi pripi{uvam na samiot Makedonec, odnosno na eden pomal del od ovoj napaten narod. Vo site dosega{ni traumi {to ovoj narod gi do`ivuva vo najgolem del mo`e da im se zablagodari na poedinci - svoi sobra}a. ]e ni odzeme premnogu vreme i prostor da gi nabroime site niv so site nivni zlodela, tuku pove}e }e se zadr`ime na najnovite zbidnuvawa. Koga bi gi otfrlile prethodnite tvrdewa kako neosnovani i bludni~avi, kako }e dademe odgovor na pra{awata {to neiminovno se nametnuvaat po nastanatava situacija vo dr`avava. Po s# izgleda makedonskite voda~i igraat po masonska svrika. Strogo se pridr`uvaat, a i gi ispolnuvaat, masonskite naredbi.

Najgolemoto zlo za Makedonecot e nametnatoto "slavjanstvo" {to e so ra{ireni race prifateno od site na{i umnici, pa duri i od prviot pretsedatel na slobodniot del (Vardarskiot), Golemiot Kiro. Da ti bide slaven i dojden od zad Karpatite, a nie toa da ne go znaeme. I ne samo toj, tuku donel i cela horda so sebe, a tie skoro site imaat po nekoja titula kako: doktori po istorija, doktori na nauki, akademci itn. Site ovie slavenski golemoumnici javno ne samo sebe, tuku i celokupniot makedonski narod go afirmiraat kako slovenski. Pod takvi uslovi nemame pravo da mu se lutime na svetot {to n# narekuva so toa ime koga i na{ite golemoumnici n# afirmiraat i pretstavuvaat kako takvi. Mislevme i o~ekuvavme so promenite, so doa|aweto na DPMNE-ovcite, a toga{ni VMRO-vci, rabotite }e se promenat. O~ekuvawata se izjalovija. Na vrvot dojde ~ovek koj znae sekoga{ koga }e izleze pred kamerite glupavo da se kle{ti i ni{to pove}e.

Skoro kompletnoto politi~ko rakovodstvo e proma{ena rabota. Infiltrirani se samo Garvanovci, a za takvite e mnogu jasno na koja strana }e vle~at. Golemite zborovi {to sega izleguvaat od ne~ii usti se samo obid za sobirawe politi~ki poeni. Site potezi od po~etokot pa s# do den dene{en vle~at kon istok. Bezbrojni se takvite potezi. Samo eden primer: dali nekoj mo`e da odgovori zo{to Skopje go dobi telefonskiot povikuva~ki broj 02? Da ne slu~ajno ima nekoja balkanska metropola so 01? Da ne slu~ajno nekoj podgotvuva Skopje da bide vtoriot grad vo golemata bugarska dr`ava? I s# taka po red.

Ako e seto ova barem pribli`no to~no, a e pove}e od o~igledno, zo{to gi izglasavme? A kako mo`evme da znaeme deka nekoj im pretka vo sovesta, deka nekoj manipulira so nivnite i taka slabi umovi i deka na krajot }e se poka`at samo kako predavnici i uni{tuva~i na sopstveniot narod i rod. Po ovoj redosled rabotite odat od mnogu poodamna. A samouni{tuvaweto sekoga{ ni bila jaka strana. Dali i tuka ima ne{to od pogore spomenatata Gospodova kletva?

Mo`ebi treskam gluposti, a mo`ebi i slu~ajno ja pogoduvam vistinata. Vo sekoj slu~aj lavovskiot del od makedonskite dosega{ni stradawa im pripa|a na samite Makedonci, ili poto~no re~eno na del od makedonskiot narod. Na izrodite, predavnicite, slavenite.

Albancite kako malcinstvo otsekoga{ ne sakale da zboruvaat ili maksimalno go odbegnuvale makedonskiot jazik. Kako toga{ baraat nie da go zboruvame nivniot jazik i toa da se regulira so Ustavot?! Kako mo`e grupa ilegalni emigranti od Albanija i Kosovo da baraat nacionalni prava na narod i da sozdavaat perspektiva za otu|uvawe na teritorijata i etni~ko ~istewe?

Zo{to germanskiot minister [arping, koga pred tri meseci se pripuka vo Tetovo i koga edna-dve granati padnaa vo blizina na germanskite vojnici, vedna{ doleta i vele{e deka ako na eden germanski vojnik mu fali i edno vlakno }e bide vozvrateno so stra{en odgovor, a ako zaginat sedum-osum makedonski vojnici - ne e va`no, se bara proporcionalna sila? Mo`ebi NATO vo Jugoslavija koriste{e proporcionalna sila?! Kako mo`e na ovaa dr`ava da & se garantira bezbednost, teroristite da ja raspar~uvaat, a NATO da ne prezema ni{to? Zo{to se stava embargo na vooru`uvaweto, a podocna se pregovara so teroristi? Zo{to od strana na stranskite dr`avi pogolema finansiska pomo{ im se dava na Albancite otkolku na Makedoncite, iako Makedoncite se mnogu posiroma{ni?

Na pres-konferencijata {to se odr`a vo Erebino, [arping, vo na{ata sopstvena zemja n# narekuva Slavomakedonci. Najstra{na i tragi~na e izjavata na pra{aweto dali dogovorot e postignat pod pritisok, citiram: "Na Imer Imeri vo april mu rekov ako {pekuliravme za ova {to uspeavme so dogovorot od 13 avgust 2001 godina vo Ohrid deka ne e vozmo`no, sega uspeavme".

Treba da se zasrami i toj i na{ite {to dozvoluvaat srede Makedonija da se davaat vakvi izjavi.

So oddeluvaweto na Makedonija od porane{nata SFRJ i so nejzinoto osamostojuvawe od 1990 godina, so namera da se napu{ti ednoumieto, so pravo mo`e da se ka`e deka vo ovie 10 godini se vleze vo totalitarno bezumie koe rezultira{e so mnogu partii i lideri na VMRO (DPMNE) SDSM, PDP, DPA, DA. Liderite na nivnite partii vetuvaa zdrava infrastruktura, dobra socijala, mir, spokoj, harmonija. No, od seto toa samo etidi na lagi i paralagi - 630 iljadi nevraboteni, 70 iljadi socijalci, prodadeni firmi i stanovi za bez pari.

Ekspertskata Vlada na d-r Kqusev, vladite na Branko, na Qub~o, rezultiraa so korumpiranost, grabe`, droga i red drugo. Na kraj prerasna vo sindrom na "samouni{tuvawe" koe trae i den denes so pojavata na ka~a~kite bandi na t.n. ONA, ANA, vo sinteza na Kosovskiot korpus poddr`an od NATO, OBSE, KFOR. Vo optek se 17 milijardi dolari so okolu 80 iljadi par~iwa oru`je od razli~en kalibar vo racete na kosovskite bandi, koi navodno po~naa egzodus nad makedonskiot narod za ~ovekovi prava. Racionalnata vistina e teror za etni~ki teritorii i son za "Golema Albanija". [to dobivme, a {to izgubivme. Dobivme gubewe na desetgodi{nata nezavisnost. Dobivme, kako {to rekol narodot, "Rani ku~e da te lae, da te kasa i zatrue, zacrni". Mislam na 350 iljadi begalci koi gi zgri`ivme. Izgubivme {estina od teritorijata so 70.000 progoneti od svoite vekovni ogni{ta.

Ja izgubivme unitarnata dr`ava i ja zamenivme so Ramkovniot dogovor so lokalna policija koja mo`e da respektira so lokalni {erifi, dobivme konsenzualna demokratija, demek konsezus (kompromis-dogovor). Ako ku}a ili niva ima vrednost od 50 iljadi germanski marki da se dojde do konsenzus koj }e rezultira so ucena - }e ti dadam 25 iljadi germanski marki i nekoja marka pove}e i s# }e bide v red - nevred. Dobivme otu|uvawe ~ovek od ~oveka me|u najbliskite.

Akademik Bla`e Koneski go predvidel istoriskiot dualizam - onoj {to ti ja pie krvta so pamuk, odgovorot }e bide cicawe na krv so no` ili oru`je. Go izgubivme znameto. Na red e i imeto. Kako {to Makedonija odi kon prifa}awe na Gorna ili Dolna Makedonija, takov bil i Egipet vo sredniot vek - Goren i Dolen. Vo Gorniot vladeel monarhot Manu, a sega mo`e da se slu~i vo Gorna Makedonija monarhot Bejzat, a vo dolna Kire. Pa Bejzat }e objavi vojna i dokolku uspee da go pobedi Kire, toga{ Makedonija }e bide obedineta monarhija.

No, neka znae deka site ne sme takvi i ne paseme treva. Negovite la`ni vetuvawa dva pati nema da stapat vo ista reka.

Makedonskite mediumi igraat glavna uloga vo Makedonija. Vie imate golema odgovornost da go soedinite narodot i da rabotite za dobroto na Makedonija. Toa vie do den denes ne go imate napraveno. Va{a rabota ne e samo da se raportira {to se slu~uva. Vo ovie momenti treba da rabotite zaedno so site drugi novinari za dobroto na Makedonija.

Makedonskata Vlada se najde vo takva situacija od koja nema drug izlez osven da se glasa za ovoj Dogovor vo Parlamentot. Zapad vr{i pritisok vrz politi~arite i tie ne mo`at da glasaat protiv. Se najdoa vo vakva situacija poradi toa {to sme neslo`ni i nesoedineti. Toa va`i za politi~arite, no i za obi~niot Makedonec. Narodot treba da stane i da ka`e deka nikoj ne smee vaka da n# tretira. I deka nema da se predademe i deka nikoj ne smee da si igra so idninata na eden cel narod.

Zo{to Zapadot vr{i pritisok vrz Makedonija? Zapadot, toa e NATO i EU, ne sakaat da ja priznaat gre{kata {to ja napravija na Kosovo. Ne sakaat da priznaat deka zgre{ija koga ja bombardiraa Jugoslavija. Tie ja sozdadoa taa paravoena formacija so sedi{te vo Kosovo i tie sega ja izgubija kontrolata vrz nea. Ako sega se protiv taa voena formacija od Kosovo, toa zna~i deka napravile gre{ka i toa nema nikoga{ da go priznaat. A ako ne skokne Makedonecot, taa cena {to nie }e ja pla}ame zaradi gre{kite {to Zapadot gi pravi }e bide pregolema i zatoa e neprifatliva. Makedonecot ne smee da se deli po partija. Ona {to SDSM go pravi do den denes e predavstvo. Tie samo sakaat da dojdat na vlast. ]e si ja prodadat majka si samo da go dobijat toa. Vo VMRO-DPMNE mo`ebi sakaat da rabotat za Makedonija, ama ne se sposobni samite toa da go napravat i zatoa tie do sega nemaat ni{to napraveno. Drugite partii se premali za da napravat ne{to. Zatoa treba Makedoncite da rabotat zaedno. I vie za toa mo`ete da rabotite. Vi ja ostavam taa odgovornost vam da go soedinite makedonskiot narod.

Do pred dva meseca bev ~len na SDSM. Ne mi se veruva kako mo`ea da zastanat na "onaa" strana koja }e go smeni eden od najdobrite ustavi vo svetot (sostaven vrz osnova na amerikanskiot i francuskiot Ustav, najstarite ustavi na svetot) i so toa }e go poni`i Makedonecot. No, sfativ vo {to e rabotata. Vo 1998 godina, istite bea smeneti tokmu poradi toa {to bea na stranata na makedonskiot narod i ne dozvoluvaa da se promeni Ustavot, potoa sleduvaa nastanite vo Mala Re~ica, Tetovo i Gostivar, Bit-pazar itn. Amerika ne go dozvoli toa, pa zatoa gi smeni. Toa e celta na nivnata politika denes: "Ugoduvaj & na Amerika i dojdi na vlast"!

Kako samo mo`at da pomislat za promena na Ustavot i so toa da im dadat u{te pogolemi prava na Albancite?

Zarem xabe ginea makedonski "Volci", "Tigri", vojnici po dogovor, rezervisti i policajci? Kako ponatamu }e `iveat Makedoncite so Albancite? Narodot badijala ne rekol: "Dodeka ima ovci, }e ima i volna". Tragi~no, no vistinito.

Za vakvi predavstva vo vremeto na Tito do`ivotno se le`elo na Goli Otok.