DOBRIOT, LO[IOT, AMA I GLUPAVIOT

Terorizmot e lo{. Site nie najostro go osuduvame i vetuvame deka so site sredstva }e se borime protiv ovoj rak na ~ove{tvoto. Sepak, dilemite koi gi "okupiraat" glavite na pogolem del od nealbanskoto naselenie na Balkanot, a verojatno i na drugi mesta, e prividot deka Zapadot, osobeno SAD, imaat dvojni standardi koga stanuva zbor za nekoi raboti, vo ovoj slu~aj - terorizmot.

Dodeka od edna strana se frla so drva i kamewa po aziskiot islamski terorizam, osobeno po 11 septemvri i tragedijata vo Wujork i Va{ington, od druga strana na terorizmot na albanskiot separatizam na Balkanot mu se progleduva niz prsti, pa duri i se ~ini deka mu se dava direktna poddr{ka. [pekulaciite odat do takva krajnost {to gi smestuvaat muxahedinite i amerikanskite sovetnici vo isto vreme i na isto mesto, vo slu~ajov vo poznatiot incident vo Ara~inovo koga NATO gi evakuira teroristite zaedno so nivnoto vooru`uvawe.

Dali e navistina mo`na takva rabota? Ako trgneme od pretpostavkata deka s# e mo`no, posebno na na{ite prostori, sepak vakvite tvrdewa se te{ki za prifa}awe, bidej}i predviduvaat direktna amerikanska sorabotka so organizacijata na Osama bin Laden. Iako takva sorabotka postoela porano, denes, a i pred nekolku meseci, toa ne bi mo`elo da se zamisli. I ako takvo ne{to postoi, toga{ mora da e bez znaewe na odgovornite faktori.

Naj~estiot izgovor na Zapadot za nivniot odnos kon albanskite separatisti e deka tie ne se teroristi, ami se borci za ~ovekovi prava. Samoto ime na nivnata organizacija koja gi sodr`i zborovite "osloboditelna armija" vedna{ gi doveduva vo pra{awe vakvite tvrdewa. Ako pogledneme {to se slu~uva{e vo poslednite {est meseci, }e vidime deka teroristi~ki akcii sepak postojat, me|u koi sekako se krevaweto vo vozduh na motelot vo ^elopek i na crkvata vo manastirskiot kompleks vo Le{ok. Zna~i, navistina stanuva zbor za teroristi, a sekakva nivna poddr{ka, direktna ili indirektna, e dvoen standard. Vakvata praktika ja doveduva vo somnenie iskrenata namera na Zapad da se bori protiv terorizmot i nosi opasna poraka koja ka`uva deka ako imate pari i jako lobi vo Va{ington, toga{ mo`ete da pravite {to sakate. Mislam deka primerite na Izrael i Irska ja potvrduvaat ovaa teorija.

Po tragedijata vo Wujork i Va{ington so pravo se o~ekuva Zapadot da go promeni odnosot kon albanskite separatisti na Kosovo i vo Makedonija. Ako se pretpostavi deka takva volja }e postoi, ostanuva da se vidi dali ima mo`nost za takov ~ekor. Dali Zapadot mo`e da si dozvoli Kosovo odedna{ da stane meta na vooru`eni albanski napadi i op{ta omraza od albanskoto naselenie so brojni `rtvi pome|u zapadnite vooru`eni sili prisutni tamu? Sekako ne. Javnoto mnenie na Zapadot ne bi prifatilo `rtvi pome|u nivnite vojnici vo Kosovo i bi prinudile nivno povlekuvawe. Toa bi dovelo do bezbednosen vakuum so nesogledlivi posledici, a i priznavawe deka NATO i Zapadot na Kosovo napravija katastrofalna gre{ka. Druga posledica bi bila i urivaweto na avtoritetot na NATO, a toa ne smee da se dozvoli. Rezultatot e sledniot: Zapadot }e bide prinuden da ja prodol`i praktikata na dvoen standard na barawe dobri i lo{i teroristi.

A kade e glupaviot vo sevo ova? Ni preostanuva da go barame pome|u onie koi s# u{te veruvaat deka Premierot e makedonski, a ne bugarski patriot i oti ne e samo dobar glumec koj ja igra ulogata na dobar patriot vo tragedijata nare~ena "Par~osaj ja Makedonija".

Poslednite se onie so ministerot Fetai i negoviot zamenik Vitanov, pa prislu{uvaweto na razgovorot pome|u Crvenkovski i Xaferi, a da ne govorime za farsata za izbor na vtor mobilen operator. Da bea samo ovie!

Tolku mnogu skandali ni se slu~uvaat sekojdnevno {to se naviknavme na niv i tie ni stanaa del od normalniot `ivot. Duri ako naskoro ne{to se slu~i bez skandal, verojatno }e n# {okira. Ova samo doka`uva deka dr`avata i nejziniot praven sistem ne postojat. Postojat samo akciite na ajducite, mafija{ite i aramiite koi mo`at da dejstvuvaat bez strav deka nekoj }e gi spre~i. A koj bi gi spre~il, koga i tie naj~esto se edni i isti?