SREDNOVEKOVNI VLADETELI KOI PRESTOJUVALE VO MAKEDONIJA

Od vremeto na bugarskite srednovekovni osvojuvawa vo Makedonija, vo na{ata zemja prestojuvale i bugarskite hanovi Krum (9 vek), a verojatno i Presijan (9 vek), kako i hanot (podocna knez) Boris (9 vek) i negoviot naslednik bugarskiot car Simeon (9 i 10 vek).

Vo Makedonija prestojuvale i vladetelite od t.n. "Vtoro bugarsko carstvo", od koi, najpoznatiot od niv, Kalojan, po~inal vo Makedonija za vreme na opsadata na Solun (12 vek), (Podatoci za ova ima i vo knigata "Etnogenetskite razliki pome|u Makedoncite i Bugarite").

Od vremeto na srpskite srednovekovni osvojuvawa vo Makedonija, vo na{ata zemja prestojuvale i izvesen broj srpski vladeteli.

Vo Makedonija prestojuval ra{kiot `upan Vukan (11 vek), kako i ra{kiot velik `upan Nemawa, koj vo 12 vek izvr{il napad vo Dolni i Gorni Polog i Skopje.

Vo Makedonija prestojuval i kralot Milutin, koj vo 1282 godina navlegol so svoja vojska vo severna Makedonija.

Sveti Sava

Vo Makedonija prestojuval i poznatiot srpski svetitel Sveti Sava (brat na Stevan Prvoven~ani). Sveti Sava do{ol vo Makedonija vo 1214 godina za da go ubeduva feudalecot Strez da ne ispra}a vojska protiv srpskata dr`ava, t.e. da ne u~estvuva vo voeniot sojuz {to go podgotvuvale Latinskoto carstvo, Bugarskoto carstvo i Epirskoto despotstvo protiv srpskata dr`ava.

Vo Makedonija prestojuval i Stevan De~anski (14 vek).

Kone~no, vo Makedonija podolgo vreme prestojuval i car Du{an, koj vo 1346 godina se proglasil sebesi za car na ceremonijata {to se odr`ala vo Skopje.

Mnozina istori~ari potenciraat deka Du{an bil proglasen za "car na Grcite i Srbite". Ova e prifateno i od nekoi na{i istori~ari.

Me|utoa, avtenti~nata titula {to ja nosel car Du{an vsu{nost glasela: "Blago~estiviot i hristoqubiv makedonski car Stefan, srpski, bugarski, ungarski, dalmatinski, arbana{ki, ungaro-vla{ki i nezavisen vladetel na mnogu predeli i zemji". Ova vsu{nost e zapi{ano vo Du{anoviot zakonik, koj bil objaven vo Skopje vo 1349 godina. Dokumentot bil pronajden od poznatiot slavist [afarik vo manastirot Ravanica vo Srem, a denes se ~uva vo Nacionalniot muzej vo Praga. Zna~i vo originalot na Du{anoviot zakonik, car Du{an sebesi se proglasil za "makedonski car" i ovoj podatok treba pove}e da se eksploatira vo na{ata istoriografija, namesto naivno da se prifa}aat tu|ite interpretacii, ~ii avtori o~igledno deka i vo ovoj slu~aj go sokrile zborot "makedonski", prika`uvaj}i go car Du{an kako "srpski i gr~ki car". Inaku, originalniot tekst od Du{anoviot zakonik (vo ~ij naslov car Du{an sebesi se deklarira kako "makedonski car"), mo`e da se sretne i vo knigata od Q. Stojanovi}: "Stari srpski zapisi i natpisi - kniga treta" (Belgrad, 1905, str. 41).

Po raspadot na Du{anovoto carstvo vo Makedonija vladeele despotite Volka{in i Ugle{a, koga Makedonija potpadnala pod osmanliska vlast.

Vo Makedonija pominale i krstonoscite od vremeto na Prvata krstonosna vojna. Najzna~ajniot od niv e Boemond Prvi (1057-1111), koj se smeta za najzna~ajniot voen zapovednik na Prvata krstonosna vojna. Vo Makedonija toj vlegol so svojata vojska vo 1096 godina. Vojskata bila razli~no do~ekana od naselenieto vo Makedonija. Nekade krstonoscite izvr{ile grabe`i, nekade bile napa|ani od mesnoto naselenie, a nekade bile do~ekuvani so darovi.

Vo 1097 godina niz Makedonija pominale i krstonoscite od Francija predvodeni od grofot Rajmond Tuluski.

Makedonskiot vladetel Volka{in

Pred samiot kraj na 14 vek Makedonija celosno potpa|a pod vlasta na Osmanliite, ~ija vlast }e trae s# do 1912 godina. Vo ovoj dolg period sigurno deka vo Makedonija prestojuvale i najgolem broj od osmanliskite sultani. Iako za nekoi od niv ne postojat decidni dokazi za ova, toa ne zna~i deka tie ne prestojuvale vo Makedonija kako zemja vo sostavot na nivnata Imperija.

Najnapred }e go spomneme Bajazit Prvi (1360-1403). Toj li~no u~estvuval vo zazemaweto delovi od Makedonija, Bugarija i Srbija.

Se znae deka vo Makedonija prestojuval i sultanot Murat Vtori koj li~no gi predvodel voenite operacii protiv vostanieto na Skender-beg vo letoto 1448 godina.

I za Mehmed Osvojuva~ot se smeta deka prestojuval vo MK, koga vo 1452 godina i samiot prezel voena ofanziva protiv Skender-beg.

Skender-beg

Koga sme kaj Skender-beg da ka`eme deka denes Albancite ovoj junak go smetaat kako svoj. No, toj poteknuval od hristijansko smejstvo, a tatko mu se vikal Ivan Kastriot. Vistinskoto hristijansko ime na Skender bili \er|. vo prvo vreme tatko mu, za da zadr`i posedi vo sredna Albanija i vo debarskata oblast, gi dal svoite sinovi kako zalo`nici kaj sultanot. Tamu \er| preminal vo islamot i imeto si go smenil vo Skender (islamska varijanta na Aleksandar). Koristej}i gi slabostite vo Otomanskata Imperija toj se otcepil od turskata vlast i krenal vostanie vo Debarsko. Negov najblizok sorabotnik bil Mojso Golemi od Debar. Po niza dramati~ni presvrti vostanieto na Skender-beg kone~no bilo zadu{eno i toa tokmu od eden Albanec po ime Balaban-Pa{a, koj rakovodel so turskata vojska.

Snimeno so kamera od Milton Manaki e doa|aweto na sultanot Abdul Hamid Vtori (1876-1909) vo Bitola, a sigurno deka i najgolem broj od preostanatite triesetina sultani, kolku {to vladeele so Otomanskata imperija dodeka Makedonija se nao|ala pod nivna vlast, prestojuvale vo na{ata zemja.

Da go spomneme i toa deka vo Makedonija se rodil i Ibraim Pa{a (1789-1848). Toj bil poznat vojskovodec i vicekral na Egipet. Se rodil vo Kavala i bil posvoen vo semejstvoto na podocne`niot vicekral na Egipet, Muhamed Ali. Poradi toa ne mo`e da se znae so sigurnost dali poteknuval od tursko ili od makedonsko semejstvo. Ibraim komanduval so egipetskite edinici vo Arabija vo nivniot uspe{en pohod protiv plemiwata Vahabi. Vo 1824 godina, za vreme na gr~koto vostanie, toj bil ispraten so vojska od 17.000 za da go zadu{i vostanieto. Otprvin do`iveal uspeh vo borbite, no poradi napadite od gr~kite buntovnici, toj naredil vistinski masakr vrz Grcite, ubivaj}i ili ispra}aj}i vo ropstvo iljadnici od niv. Poradi toa reagirale zapadnoevropskite zemji po {to Turcija morala da se povle~e. Vo 1831 godina Ibraim Pa{a, zaedno so svojot tatko, se odmetnal od centralnata turska vlast. So svojata vojska toj ja napadnal Sirija i po nekolku borbi uspeal da im ja odzeme na Turcite. Potoa izvr{il napad i vrz Egipet. Vo 1841 godina zapadnoevropskite zemji go prinudile da ja napu{ti Sirija. Vo 1848 godina Ibraim Pa{a go zamenil svojot tatko i stanal vicekral na Egipet, no nabrgu potoa po~inal.

Vo Makedonija se rodil i Tatkoto na sovremena Turcija Kemal Ataturk (1881-1938). Toj se rodil vo Solun, a u{te kako mlad se zapi{al na voena {kola vo Solun i vo Bitola. Vo burnite voeni godini vo 1923 godina, Ataturk stanal pretsedatel na Turcija, pri {to vovel niza su{testveni reformi vo nasoka na modernizacija na ovaa dr`ava.

Od turskiot period, vo Makedonija prestojuval i eden od najpoznatite srednovekovni turski istori~ari A{ik ^elebi, koj bil kadija vo Skopje i koj po~inal vo ovoj grad.

Vo Makedonija prestojuval i Ahmed Isamudin Efendi (1495-1554), koj se smeta za prviot turski enciklopedist.

Vo Makedonija prestojuval i eden od najgolemite umetnici na turskata srednovekovna proza, Vejsi Efendi (1561-1628). Vsu{nost toj podolgo vreme `iveel vo Skopje, kade duri sedum pati bil postavuvan za kadija.

Vo Makedonija prestojuval i najpoznatiot srednovekoven turski arhitekt Koxa Sinan (16 vek), spored ~ij proekt bila izgradena Hajdar-Kadi xamijata vo Bitola.

Vo Makedonija prestojuval i poznatiot turski patepisec Evlija ^elebija (17 vek), koj ostavil dragoceni zapisi za Makedonija.

Vo ovoj period prestojuvale i brojni stranski patepisci, koi isto taka ostavile zna~ajni svedo{tva za Makedonija. Golem del od niv se objaveni vo pove}etomnata edicija "Stranskite patepisci za Makedonija" od Aleksandar Matkovski, koja pretstavuva vistinska riznica na svedo{tva za Makedonija, glavno od turskiot period, no i od pred toa.

Poznato e deka od vremeto na turskata vlast vo Makedonija, vo na{ata zemja prestojuval i poznatiot avstriski vojskovodec Pikolomini. Za vreme na Avstro-turskata vojna (kraj na 17 vek) toj navlegol so avstriskata vojska vo Makedonija, no nabrgu moral da se povle~e. Pritoa Pikolomini naredil da bide zapalen gradot Skopje. Pikolomini umrel od ~uma, a po negovata smrt kaj [tip do{lo do golema bitka pome|u avstriskata i turskata vojska, vo koja Avstrijcite pobedile. No, namesto da prodol`at so osloboduvawe na Makedonija, tie go zapalile [tip i se povlekle. Toga{ (1689 godina) bilo podignato i Karpo{evoto vostanie, koe isto taka bilo zadu{eno. Interesno e {to Karpo{ mo`ebi bil posledniot Makedonec koj oficijalno ja nosel titulata "kral". Imeno, od avstriskiot kral Leopold Prvi, Karpo{ bil proglasen i priznat kako "Kral na Kumanovo", a kako takov bil oslovuvan i vo turskite hroniki od toa vreme.

Od turskiot period da ka`eme i deka vo Makedonija prestojuval i poznatiot polski teolog i misti~ar Frank Jakov (1726-1791), koj ja osnoval sektata na frankistite. Za vreme na edno od svoite patuvawa toj prestojuval vo Solun.

Po balkanskite vojni (1912-1913 godina) Makedonija e podelena pome|u Grcija, Bugarija, Srbija i Albanija. Sigurno deka site pozna~ajni politi~ari od ovie zemji (kralevi, carevi, premieri i drugi poznati li~nosti od javniot `ivot) prestojuvale vo delovite od Makedonija {to se na{le pod nivna vlast. Nekoi od niv go zavr{ile svojot `ivot vo Makedonija (kako {to e gr~kiot kral \or|e, koj bil ubien od atentat vo Solun vo 1913 godina), a drugi doa|ale vo poseta na novoosvoenite teritorii.

Po Vtorata svetska vo delovite od Makedonija koi ostanaa pod tu|inska vlast doa|aa site vrvni politi~ari i lu|e od javniot `ivot od zemjite koi vladeat so delovite od Makedonija, a doa|aa i drugi svetski poznati politi~ari i lu|e od javniot `ivot, no poradi toa {to ovie fakti se relativno dobro poznati, na niv nema da se zadr`ime.