Duri sega ni pretstoi kulminacija na politi~kata kriza. S# ona {to se slu~uva{e vo izminatite nedeli, mo`e da se razbere kako postrojuvawe na trupite za odlu~na bitka. Odlu~uva~kata bitka }e se slu~i do krajot na godinata, no nie nemame pove}e {to da zagubime, bidej}i zagubivme s#! Se somnevam deka i vo toj koben den, vo Parlamentot na Makedonija, }e se re{i dlabokata dr`avna kriza vo koja dr`ava ima "soodvetno" vlezeno. Pove}e odgovara na vistinata deka Makedonija 89 godini e vo kriza, u{te od Bukure{kiot dogovor (koga zemjata be{e podelena na tri dela). Vo toj kontekst nie ne uspeavme nacionalno da se sozememe od svoevidniot dr`aven kolaps. Makedonija 89 godini vleguva vo razni krizi, politi~ki i ekonomski. Sekoga{ bevme vo situacija da im slu`ime na tu|ite interesi (od budala sekoga{ se zema). Moram da priznam deka se ~uvstvuvam izmameno, bidej}i Bukure{kiot dogovor za delewe na Makedonija i ponatamu se sproveduva. Sega toa go pravime nie samite, bez nikakva nacionalna gordost. Zatoa ovoj pat ne bi trebalo da utvrduvame koj e vinoven za poslednite potresi.

Taa odgovornost ja snosime site nie i ne treba pove}e da se natprevaruvame koj }e "plukne" posilno na ovoj re`im. Vo kone~nata presmetka, ako se odgovorni politi~arite, }e priznaat deka ona {to im se slu~ilo bilo gre{ka ili podocna }e se poka`e kako gre{ka. Vo sprotivno Makedonija i ponatamu }e skapuva, generacii mladi lu|e }e ja napu{taat zemjata, a vlasta "soodvetno" }e dobiva Albanci za ministri, duri ne staneme surogat-dr`ava. Gledame deka gospodin Crvenkovski po sekoja cena potpi{uva i saka da potpi{uva, ako treba i sto pati }e go potpi{e ona od Ohrid. No, dali edna{ se zapra{al komu, po 4-5 godini, toj }e mu bide pretsedatel? Na koi Makedonci? Ne veruvam deka sme nezrel narod, tuku deka imame samo nezreli i kratkovidi politi~ari.

Vo periodot od 1991 do 2000 godina vo Evropa i SAD cirkuliraat mnogu dokumenti vo koi se tvrdi deka vrz albanskoto malcinstvo vo RM se vr{i dr`aven teror, genocid, asimilacija, deka se gra|ani od vtor red, oti se obespraveni itn.

No, ima i druga vistina. Da gi spomneme site steknati prava koi dr`avata gi finansira-participira (iako e edna od najsiroma{nite vo Evropa) za ova malcinstvo da go neguva jazikot, kulturata, obi~aite, folklorot, verata:

- Redoven popis so grafa Albanci;

- Slu`bena upotreba na albanskiot jazik vo lokalnata samouprava;

- Obrazovanie na maj~in jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovanie, na fakultetite;

- Ministri, ambasadori, gradona~alnici, direktori na javni pretprijatija, pratenici;

- Zdru`uvawe na pisateli Albanci, na `enite Albanki, kulturni dru{tva, sportski i zabavni manifestacii;

- Dolga i bogata programa na MRTV (informacii, nauka, kultura, zabava);

- Mnogu radio i TV-stanici na albanski jazik;

- Izdava~ka dejnost, dnevni i nedelni vesnici na albanski jazik;

- Teatar na albanski jazik; Verski u~ili{ta vo site stepeni;

- Organizirawe na politi~ki partii, slobodno izrazuvawe na mitinzite za kolektivnite i individualnite prava.

Privilegii: pozitivna diskriminacija pri upisot na fakultet, prednost pri vrabotuvawe. Me|utoa, niskata zastapenost doa|a od faktot {to `enata Albanka ima verska i politi~ka poraka da ra|a deca, a ne da bide ~inovnik. Od druga strana ma`ite Albanci imaat visoko dohodovni profesii, za razlika od bednata ~inovni~ka plata.

Tolerancii: Ve}e 10 godini vo sevrozapadna Makedonija ne se praktikuvaat dr`avnoto zname i dr`avnata himna, tuku na sosedot. Ako Makedonecot-Albanec stori krivi~no delo toj se zema vo za{tita od kolektivitetot i se ote`nuva rabotata na instituciite. Politi~kite lideri baraat isklu~ivo kolektivni prava, bez obvrski kon dr`avata, {to zna~i deka neformalno ve}e imame dve posebni federalni edinici.

Od denot na osamostojuvaweto tie, liderite, ne go krijat baraweto na status na narod, dvonacionalna dr`ava, konsenzualna demokratija {to e ~ekor kon razdru`uvawe.

So eventualna promena na Ustavot totalno se bri{e unitarniot i gra|anskiot karakter na dr`avata, a taa }e bide isklu~ivo vo racete na plemenskite voda~i i grupite okolu niv.

Zijan }e nema, a ako ima i 0,1 promil nade` ne treba da se otka`eme.

Ili }e bideme gra|anska dr`ava ili }e bideme kopija na Avganistan. Talibanskite bandi koi ve}e gi imame (od poodamna) uni{tija s#. Sega se mo`ni pojavi na talibansko dvi`ewe i kaj del od Makedoncite (ekstremisti). Od pekolot, vo tovarni brodovi, site }e begame vo pravec na Papua i Nova Gvineja

Talibancite ve}e go uni{tija i stopanstvoto i s# drugo.

Agresijata i terorot, Makedonija ja oddale~ija za novi 30 godini od Evropa. Se vrativme vo kameno vreme. Poradi siroma{tijata, ostvaruvaweto na individualnite i kolektivnite prava }e bide na najnisko nivo, a ako promenite na Ustavot gi forsiraat isklu~ivo natamo{nite novi barawa na kolektivitetite, kolapsot e neminoven.

Blagodarenie na seop{tata omraza na zapadnoevropskite vladi kon srpskiot "vo`d" Milo{evi} i naplivot na "slovenskiot varvarizam" na Balkanskiot Poluostrov, izrazen preku krvaviot rasplet na SFRJ, a voedno i neskrieniot srpski hegemonizam i `elba za novoosvoeni teritorii dozvolija so moralna, no i voena pomo{, na povr{ina da izleze u{te eden son roden vo minatite vekovi, sonot za "Golema Albanija".

[iptarite, ~uvstvuvaj}i ja pogodnosta na momentot, vodeni od svoite kriminalni strukturi, go zapo~naa svojot krvav pir niz regionov. Tie se vodeni od kriminalci od albanskata dijaspora i od politi~ki zatvorenici od lokalni ramki koi vo Evropa i vo SAD sobiraat pari za vooru`uvawe na teroristi~kite formacii: OVK, OVPMB, ONA, ANA, a parite naj~esto poteknuvaat od {verc so droga, cigari i lu|e, nara~ani ubistva, iznudi i dr. Evropa, koja za na{iot region evidentno ima iskrivena slika, samo mirno nabquduva. Iako od nejzin interes e situacijata da se stabilizira, sepak uslovite pod koi nametnuva mir e samo od korist na teroristite. Pregovori so militanti, a ne so legitimno izbrani pretstavnici, e apsolutno pogre{no i kontraproduktivno.

Blagonaklonetosta na Evropa kon militantnite albanski grupi e faktor {to vo Republika Makedonija vladee antizapadno raspolo`enie, nivnata farsa okolu mirovniot anga`man na granicata so Kosovo ne vodi kon re{avawe na problemot. Edno treba da bide jasno, uni{tuvaweto crkvi, manastiri i drugi kulturno-istoriski spomenici ne e ni{to drugo, ami vandalizam po terkot na talibanskite islamski ordi. A i koj mo`e da bide siguren deka vo redovite na ONA ne vojuvaat Talibanci, Libijci, Arapi, Kurdi i raznorazni belosvetski ubijci!?

Albanskite teroristi, poddr`ani od lokalnite jataci, nema da gi zapre nitu eden dogovor da prodol`at so svoeto monstruozno diveewe niz ovaa na{a napatena zemja. Za niv potreben e zdru`en odgovor na dve poliwa: diplomatsko i voeno. Balkanskite "Talibanci", vsu{nost se plemiwa so svoi lokalni voda~i, no so zaedni~ka cel: vojna! Makar {to i me|u niv ima razumni lu|e, lavinata nare~ena ideja, poddr`ana od etnikumot, ~esto e nesopirliva. Vo ovaa mo{ne te{ka i slo`ena situacija na makedonskoto mnozinstvo mu e potreben um, a na albanskoto malcinstvo razum, vo sprotivno Makedonija }e ja pretvorime vo Libiska Xamahirija, ona {to go posakuvaat krvnicite Ahmeti, Haradinaj, Veliu i preostanatite od nivniot tabor.

Makedonija e pred seriozen ispit kako nacionalen, taka i teritorijalen. Za prv pat vo istorijata sudbinata si ja re{avame nie kako zavet za idnite pokolenija. ]e im ostavime li makedonska dr`ava, NATO-protektorat ili Avganistan vo srceto na Evropa. I onaka Zapadot mnogu te{ko si gi priznava i isprava svoite gre{ki. Ako nekoj zgre{i vo ovaa situacija, toa }e bideme samo nie. Zatoa sudbinata i idninata e na na{ grb. "Talibancite" }e gi nau~ime da `iveat so nas ili {irum }e im gi otvorime portite kon Kosovo i Albanija od kade i gi pribravme blagodarenie na na{ata dobra du{a.

Op{tinskiot komitet na "MAAK" od Prilep javno protestira i reagira pred celata makedonska javnost protiv vandalskiot ~in na {iptarskite balisti i razbojnici. Istovremeno ja izrazuva ogor~enosta i zgrozenosta od vakvoto krajno necivilizirano delo koe mo`at da go storat samo krajno primitivni i kulturno zaostanati pripadnici na divo pleme, koi nemaat nikakvo ~uvstvo za kultura i civilizacija, nemaat nikakva vera i religija. Tie & nanesoa sram i ja ispoganija na{ata sveta pravoslavna crkva, na{ata sveta hristijanska vera i vekovna civilizacija. Ja zgazija na{ata hristijanska i makedonska ~est, gordost i dostoinstvo. Poradi toa nie najostro i najenergi~no protestirame, barame i gi povikuvame site ~estoqubivi hristijani vo imeto na Boga, verata, sovesta i ~esta, da se sprotivstavat i da zastanat vo odbrana na na{ata sveta pravoslavna crkva i na{ata sveta hristijanska vera. Da prezemat s# {to e vo nivna mo} za da gi osudat i kaznat tie bezbo`nici i nevernici, {to go izvr{ija ova nevideno svetogrdie. Da gi isteraat ovie poganci od na{ata sveta hristijanska zemja - Makedonija i da gi gonat do celosno uni{tuvawe i pogrebuvawe.

Vo ovie te{ki, sudbonosni i crni momenti za Makedonija, zdru`enite antimakedonski sili pravat s# za da ja uni{tat na{ata makedonska dr`ava. Dali toa go zaslu`ija na{ite porane{ni junaci, a i sega{nite na{i padnati vojnici i policajci? Zarem tolku brzo gi zaboravivte siluvawata, ubivawata, maltretirawata na na{ite starosedelci od Tetovsko i Skopsko i pla~eweto na majkite koi nosat crnina i koi denono}no ja oplakuvaat svojata izgubena nade`? Nivnite ogni{ta se uni{teni, izgubeni, a vie gospoda "zjapate" vo tie pqa~ka{i koi preku no} ve ru{at i ve osakatuvaat?! Zo{to potkleknavte pred du{manite i jatacite na separatistite? Makedonija ne go zaslu`i ova denes.

Edno vreme separatisti~kite ubijci bea za{titeni od makedonskiot narod, a sega vozvra}aat so krvoprolevawe. Toga{ na{ite vladici se poka`uvaa kako humanitarni stru~waci - gi zedoa, gi za{titija, gi nahranija, a tie go "izvidoa" mestoto i za nekolku godini po~naa da go imenuvaat kako svoe. A za na{ite bedni Makedonci {to se proterani od nivnite krai{ta nikoj ne projavuva interes da gi poseti, da gi ute{i, tie kako da nemaat svoja dr`ava, kako da se dojdeni od nekoja pustina.

Sepak, nie Makedoncite }e vojuvame i nema da go ostavime du{manot da osvojuva teritorii. Za Makedonija }e gine sekoj ~ovek {to ima makedonska krv. Makedonija krvavo }e ja branime, no na du{mani ne ja davame.

I vo na{ite sredstva za informirawe ~estopati ima napisi ili prevodi za takvite pi{uvawa so koi se iskrivokol~uva vistinata za Makedonija i Makedoncite. Najnovi bea sajtovite na Internet vo koi se govori so po~it za {efot na teroristite na ONA, Ahmeti, pa storii za toa kako makedonskite Sloveni gi ugnetuvaat "siroma{nite" Albanci itn.

[to se odnesuva do toa deka vo Makedonija `iveat Albanci i slovenski Makedonci ili Slavomakedonci, toa go slu{ame i od liderot na DPA, Xaferi, a od negovite partneri vo Vladata se reagira mnogu srame`livo.

Na{ite pretstavnici vo Sovetot na Evropa, me{an sostav od Makedonci i Albanci, koga govorat na sesiite ~esto informiraat ne kako pretstavnici na Republika Makedonija, tuku sekoj od gledi{te na svojata partija. Najgolem broj delegati Albanci frlaat kal i izmislici samo za da doka`at deka Albancite vo Makedonija se onepravdani. Za `al, toa go ~inat i nivnite lideri, posebno Xaferi, koga patuva vo Bugarija i vo drugi dr`avi.

Bidej}i na ovaa tema mo`e da se polemizira u{te mnogu, uspeav da porazgovaram so eden kolega-novinar za informacii pri Vladata na Republika Makedonija i da go pra{am {to s# ovaa institucija ~ini za informirawe na svetskata javnost, i napomenav oti moe mislewe e deka ~inat malku. Samo gi digna ramenicite i ne odgovori.

Kako eks-sekretar na ovoj Sekretarijat vo Vladata na SRM mnogu dobro znam deka imavme praktika da povikuvame urednici i glavni urednici na poznati i vlijatelni novinarski ku}i kako "Mond" i drugi so cel da gi brifirame za s# {to se slu~uva kaj nas i za na{eto u~estvo vo kreiraweto na jugoslovenskata politika. Potoa, najmalku edna{ vo godinata gi povikuvavme site stranski novinari akreditirani vo Belgrad na brifing i ekskurzija niz Makedonija, zaradi zapoznavawe so na{iot razvoj - stopanski i kulturen, so kulturno-istoriskite spomenici itn. {to veruvam i se poka`a mnogu produktivno.

Kolegata od Bratislava Julius Lorinc, me|u drugoto veli: Zo{to ne se pravi sporedba za nacionalnite malcinstva vo drugite zemji, kako na primer so Slova~ka, kade {to ima okolu 650.000 Ungarci, koi glavno `iveeja vo delot od Bratislava pa do ungarskata granica, imaat sredno obrazovanie na maj~iniot jazik, i upotreba na ungarskiot vo instituciite kade {to `iveat, no nikako ne im pa|a na pamet da pokrenuvaat barawa za svoi univerziteti na ungarski jazik. Za{to svesni se deka diplomata od univerzitetot "Jan Amos Komenski" vo Bratislava e dovolna garancija da mo`e da se vraboti sekade vo Slova~ka, a i nadvor od taa zemja.

Kaj nas resorot za informirawe, barem spored toa koj s# za ovie deset godini rakovodel so nego, se smeta za ne{to periferno, neva`no, kade {to treba da se odle`i eden mandat. A, vo toj resor ima kvalifikuvani, {koluvani i iskusni kadri koi mo`at da storat mnogu pove}e za informirawe na svetskata javnost, no treba da im se dade {ansa.

Gospodine Fi{er, najenergi~no protestiram protiv navreduvaweto na mojot narod, Makedoncite, na koi im izmisluvate i im "nadenuvate" ime koe nie ne go nosime i protiv na{a volja n# prekrstuvate vo Slavomakedonci!

Vo Va{ata po~ituvana zemja, Germanija, so godini postojat univerziteti so katedri po makedonski jazik, na Radio Doj~e Vele postoi emisija koja e na makedonski jazik, a postojat i vonseriski stru~waci za taa materija kako gospodinot Volf O{lis, koi mo`at da bidat dragocen izvor na informacii. Vpro~em i samata Germanija zastana na stranata na R. Makedonija vo sporot okolu imeto so R. Grcija.

Ve molam korektno da go imenuvate makedonskiot narod koj kon Germanija otsekoga{ neguval po~it i prijatelstvo.

Se nadevam deka ovaa zabele{ka nema lo{o da ja razberete, bidej}i nema cel da Ve navredi.

So po~it,

Narode na Makedonija, stanuvajte, {to ~ekate!? Se bli`i zima, kade }e odite? Zarem ne vidovte deka brigadata na Andov be{e samo dva dena za da poka`at kolku se borat za da go zama~kaat planot.

Kako {to ONA na NATO mu e instrument, taka se "olesnuva{e" vo vistinska smisla i zborot Soglasnost, instrument na takanare~enata "Vlada".

Lu|e, izbrojte kolku se dva i dva, pa }e vidite za {to stanuva zbor i zo{to mora{e Trajkovski da vika nekogo na pomo{! Toj kako ~elnik treba da bide dovolno sposoben, a ako ne e sposoben neka ja napu{ti funkcijata. Me|utoa, toj i ponatamu si se smee{e. Pa, neli vi teknuva deka tie sorabotuvaat i rabotat na urivawe na makedonskata nacija. Site - Boris, Qub~o, Branko, Andov, a pred toa Kiro i mnogu drugi. Neli vidovte deka ne & dava{e komanda na Armijata i policijata, toa be{e vo planot, zatoa stanete protiv niv, ne stojte na granici! Stanete site i tie {to momentalno imaat u{te pokriv na glava, za da ne se slu~i najlo{oto, stanete i pratete gi tamu kade {to im e mestoto.

A denot za Hag se bli`i i site tie {to ~ekaa komanda i ne prezemaa ni{to za odbrana na narodot i zemjata, ne zaslu`ile ni{to drugo, osven Hag.

Fakt e deka Makedonija e Eldorado za mnogu emisari od Evropa i od svetot koi gi primame so {irokootvoreni vrati. Toa {to ni se slu~uva ve}e e poznato, a poznati se i rezultatite od koi ne mo`eme da bideme zadovolni. Vo poslednite meseci, ne samo nie-Makedoncite i na{ite izbranici, ami i nadvore{nite Evropejci i Amerikanci }e n# dotol~at i dokusurat. Zapa|aj}i vo anemija od koja nema efikasen i skore{en izlez, dojdovme vo sostojba da barame spas fa}aj}i se kako davenik za slamka.

Nam-obi~nite smrtnici ni se ~ini deka tesno }e ni se skroi i }e ni se so{ie idninata, bidej}i od najpovikanite i odgovornite }e nemame prilika da ja ~ueme vistinata.

I pokraj mnogute apeli, deklaracii od razni organizacii, asocijacii, nevladini zdru`enija vo dr`avava, a i od na{ite iselenici, glasot ne dopira do makedonskiot vrv. Ne samo {to ne gi ~itaat, tie ednostavno gi frlaat oti nemale vreme da ~itaat ili da prifatat del od sugestiite.

Gi iznaslu{avme, gi izna~itavme predlozite na Perdju, Leotar i na nekakvi si pretstavnici na raznite teroristi~ki i banditski grupi koi nemilosrdno ubivaat makedonski ~eda, palat, ograbuvaat, siluvaat i {to u{te ne. Nikako da im se zastane na pat na ovie bandi i okupatori na koi im dozvoluvame vo na{iot dvor da pravat zulumi po niven terk.

Gospoda narodni pratenici, dali takvi ne{ta se slu~uvaat vo Amerika, Evropa ili kade bilo vo Evropskata unija, dokolku taa dr`ava e suverena i samostojna?

Teroristi~kite voda~i palat i haraat niz severozapadnite makedonski teritorii, sela i gradovi, so bezbroj barawa, pra{awa i predlozi za bo`emni naru{eni ~ovekovi prava i slobodi, a na{ite voda~i usta imaat-jazik nemaat! Na Imeri i Xaferi jasno i glasno da im se ka`e pred stranskite diplomati: A, kakvi prava imaat Makedoncite vo Albanija kade gi ima nad petstotini iljadi, vo Egejska Makedonija kade ima nad dva miliona ili pak vo Pirinska Makedonija so nad milion Makedonci? Dali tamu imaat narodni pratenici, dali imaat ministri, dali i kolku direktori imaat po raznoraznite ustanovi, dali i kolku fakulteti imaat na makedonski jazik? Dali i tamu imaat makedonski {verceri i narkomani so ogromni bogatstva i {to }e bide ako tie utre zemat pu{ka vo race? [to }e se postigne so sila, so terorizam i ubistva se pra{awa do site makedonski vladini i narodni pretstavnici, do site pretstavnici na Albancite vo RM i do svetskite emisari {to ni doa|aat na gosti koga }e posakaat, bez razlika dali gi kanime ili ne.

Naru{enoto dostoinstvo na na{iot narod e i naru{eno dostoinstvo na sekoj poedinec. Ima gre{ki koi site lu|e ili pove}eto od niv gi pravat. Toa se odnesuva osobeno na politi~arite koi rabotej}i pod presija na nastanite, na nadvore{ni sili im dopu{tija da gre{at, a gre{kite mo`at da bidat mnogu fatalni za narodot. U~esnicite vo Dogovorot se falat bez sram deka potpi{ale grani~en dogovor i preku nivnite truba~i go teraat narodot da go prifati. Pod pritisok na edno minorno malcinstvo se obiduvaat da go smenat Ustavot i da dadat primat na plemensko-rodovska zaednica, a interesite na mnozinstvoto da se potisnat nastrana. Na{ata dr`ava ja pravime kako {to im odgovara na drugite. Nema da go krijam moeto ubeduvawe: si igraat so svetite ~ustva na makedonskiot narod, a kako `rtva go stavaat ona {to mu e najsveto i najdrago: go bri{at negoviot identitet. Prva pri~ina za odr`uvawe na dr`avata, kako naroden makedonski organizam, e nagonot za postoewe na vrstata. Toj nagon za nacionalnoto sekoga{ bil meta na na{ite porobuva~i-neprijateli. Zapadot ne ni go spomenuva ni imeto, za nego sme Sloveni, neidentifikuvana, amorfna masa, na koja mo`e da posegne sekoj i vo na{e ime mo`at da se pravat vakvi dogovori. Toa ima osnova vo "bugarskite koreni" i baraweto na nivnite vesnici za del od Makedonija, le`i vo tie"koreni".

Makedonskata logika tuka ne deluva i toa odi protiv na{iot opstanok. So Dogovorot nie sme obezli~eni, dr`avata e razgradena, bez idnina i turnata vo `iva kal. Za nepostoewe na makedonskiot identitet e degradirana i pravoslavnata crkva. Vo Dogovorot se vmetnuvaat razorni elementi: tretiot univerzitet vo Tetovo se pravi dr`aven, se voveduva "pozitivna diskriminacija" na drugite univerziteti. So 20-procentno naselenie, {to go nema nikade na svetot, se ostvaruva pravo na slu`ben jazik. Dadena e mo`nost vo sekoj slu~aj da se zboruva albanski: na sve~enosti, vo Parlamentot, vo prodavnici, pri delovni odnosi itn. Setete se na Xaferi i drugiot "mamlaz" pri sve~enoto potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor. Tie nikoga{ nemale namera da go po~ituvaat koj bilo Zakon i so niv nemalo i nikoga{ nema da ima razbirawe. Za makedonskiot jazik }e otpo~ne erata na otstapuvawe.

Na skrien na~in vovle~ena e konsenzualna demokratija za blokada na sekoja makedonska nacionalna inicijativa. Za odewe vo presret na rodovsko-plemenskite kriminalci gi zloupotrebuvaat doverenite dr`avni funkcii. Dogovorot vo ni{to nema da ja smeni situacijata. Politi~kite razbojnici vo Parlamentot i vo Vladata, gi potpomagaat ka~acite so na{e oru`je, hrana, vozila, lu|e, informacii i {to u{te ne. Ovie lu|e koi makedonskiot narod gi hrani, kako i cela armija prosvetari, administrativci, novinari, socijalci, rabotnici vo kulturata itn. ne ja sakaat Makedonija i rabotat protiv nea. Namesto za opstanok na dr`avata, nie davame mo`nost da se uni{ti dr`avata.

Ne mi se ~ini mnogu ubedlivo deka vo policijata i vojskata nema da se regrutiraat amnestiranite maskirani ka~a~ki ubijci, kako nagrada za pridones na Dogovorot, koi }e go ~uvaat redot vo Zapadna Makedonija i brzo }e otpo~nat zakonsko ~istewe i kosovizacija na zemjata. Postoi li negde vo svetot razbojnici i ubijci da se amnestiraat? Mo`no li e amnestirawe na onie {to }e ubijat nekoj NATO-vec ? Toa e vovedeno za nas, koga |avolot pravi moralen pakt so angelot?

Penetracijata }e otpo~ne i vo ~istite makedonski sredini i po nivnata preporaka "brkawe na zatkarpatskoto |ubre od ilirskite prostori".

Mo`e li da ima spokojstvo pome|u ka~ak i miren ~ovek.

^umu mu e na makedonskiot narod vakva policija, vojska, me{ana so ka~aci? Po izvesno vreme }e se otvori patot za davawe penzii za ka~acite, invalidnina, gradewe spomenici. Vakva li idnina ni podgotvuvaat potpisnicite?

Mo}ta bez pravo e nasilie. So Ramkovniot dogovor se poni`uva, se vr{i napad na ~esta i dostoinstvoto na makedonskiot narod, a napravena e ogromna {teta, koja so te{ki maki i `rtvi mo`e da se ispravi. Ovoj dogovor e stramna destrukcija na edna pravna civilizacija. So ovoj dogovor se navreduva me|unarodnoto pravo, etika i e atak protiv ~ove{tvoto. Poniznosta pove}e smeta, no e beskorisna kon bezo~niot neprijatel. Sekoga{ se nanesuva nepravda kon onoj, koj e naklonet na pomiruvawe i ne ja tera rabotata do kraj. Albanija bila pratatkovina na Makedoncite, koi so vekovi se brkani ottamu i od Zapadna Makedonija. Vakvata prirodna strategija na divite Azijati otsekoga{ e okupirawe na tu|i teritorii.

Vo Albanija makedonskiot narod e pomnogubroen od [iptarite tuka. Dali Makedoncite imaat nekakvi prava tamu? Mo`e li u~esnicite od Dogovorot na belosvetskite vetrogoni i profiteri da gi upatat vo Albanija da obezbedat ostvaruvawe na pravata na na{iot narod, namesto na smetka na na{ata katastrofa i beda da se zbogatat.

Demokratijata za [iptarite e slabost, so {to drugiot e sekoga{ vo zaguba. Od mirot vo pekol nema fajde, tuka e neizbe`na vojna. Nie ne sme `rtva na odbranata, no i na ne{to poopasno-postojanoto popu{tawe. Narodot za mir najlesno se zanesuva, bidej}i ako za toa se zboruva i vetuva najlesno se zatvoraat o~ite pred zamkite na vetuvaweto.

Dosta lelekavme i baravme NATO da ni pomogne. Ni eden blagodet na narodot, koj nosi progres, ne bil li{en od vojna, kako motorna sila na prosperitetot. Zapadot doka`a deka ne e naklonet kon nas i vo pe~atot "krena" u`asna galama protiv nas, so cel da go dezorientira svetskoto javno mnenie. Nas ni zabranuvaat vooru`uvawe, a ja vooru`uvaat t.n. ONA, ni zabranuvaat branewe, ni nametnuvaat primirja, a niv vo isto vreme im dozvoluvaat da okupiraat. Va`no li e {to ]e re~at tie, koga povtorno vinata e vo nas? Sakate li da bidete onie koi imaat o~i, a ne gledaat?

Pusta e `elbata, vooru`uvaweto e bez nikakov rezultat, teatarska lakardija, izigruvawe sramna uloga. Celta na doa|aweto na NATO i Britancite e druga, da ostanat tuka i nas da n# prevospituvaat. U{te Kserks porobuva{e zemji, pravdaj}i se so izgovor deka pravi Nov svetski poredok. Toa go pravea i Hitler i Stalin. A seto toa {to bilo ? - bolest na vremeto. Vazalite i poltronite {to go poddr`uvaa toa se zaboravija, a onie koi bile so svojot narod nikoga{ ne umrele.

Kakva ironija! SAD, EU, ONA i na{ite zapadni sve{tenici, sakaj}i da go oddale~at pogledot od katastrofata, so politi~ki igri, so {areni vetuvawa na finansiska pomo{ i so {to ne drugo, n# ubeduvaat deka }e imame brilijantna idnina, duri vetuva i pomo{ !? Vetenata pomo{ ne e ni polovina od {tetite napraveni na pati{tata, od begalcite od Kosovo!

Za niv be{e najva`no da doka`at deka VMRO, odnosno SDSM, e vinoven za situacijata. Se prifatija sugestii na Zapadot za pasivnost, ako puknat da se odgovori. Toa e ednakvo na kapitulacija, ludost. Neprijatelot treba{e da se izbrka od Makedonija so me~ i ogan. Ako se saka{e, problemot vo po~etokot mo`e{e da se re{i za tri dena. Zaradi pasivnost i nezainteresiranost za svojot narod dozvoleno im be{e na ka~acite da ubivaat, da pla~kaat, da siluvaat, da okupiraat teritorii, da go progonuvaat makedonskiot narod od svoite vekovni ogni{ta, {to ja potresuva du{ata i na najne~ustvitelnite za da zaminat vo Ohrid i da ja re{avaat ka~a~kata obespravenost!? [to mislea, nekoj drug li }e go povrati narodot, teritoriite, }e go izmie sramot, izvalkanata ~est i dostoinstvo na makedonskiot narod.

Kako }e mu objasnat na svojot narod, dali okupacijata koja mo`e{e da se otstrani za tri dena e patriotizam ili velepredavstvo? Kako }e ja objasnat zagubata na sinovite na nivnite roditeli? [to }e im ka`at, zo{to tie padnaa, za da se zadovolat neosnovanite barawa na balistite?

Nie nemame doblest da izbereme sposoben ~ovek, drugite da se povle~at, a ne narodot da se ostavi neorganiziran. Celta na dosega{nite vladi be{e da se ka~at na edno op{testveno ramni{te od kade }e mo`at da gi ostvaruvaat svoite li~ni interesi. Salite na Parlamentot ne se za vleka~i i ligavci, sega treba da ja doka`at svojata zrelost. Ne mo`e eden narod da propadne zaradi ne~ii li~ni interesi.