Premierite na Grcija i na Francija se zalo`ija za prodol`uvawe na prisustvoto na stranski sili vo Makedonija. Francuskiot i gr~kiot premier, Lionel @ospen i Kostas Simitis, po razgovorite vo Atina izjavija deka se zagri`eni poradi sostojbata vo Makedonija i oti treba po zavr{uvaweto na misijata na NATO vo zemjava da se upatat novi me|unarodni sili so mandat na ON za "normalizacija na sostojbite" i za spre~uvawe na povtorno izbivawe vooru`eni nasilstva.

Spored francuskiot premier, novite sili bi trebalo za zada~a da gi imaat za{titata na stranskite civilni nabquduva~i vo Makedonija, vra}awe na begalcite vo nivnite domovi, nadgleduvawe na pretstojnite parlamentarni izbori i sproveduvawe na popisot na naselenieto.

Spored gr~kite mediumi, gr~kata Vlada prv pat direktno pobarala pomo{ od Evropskata unija za re{avawe na pra{aweto za razlikite okolu imeto so Makedonija. Vo izve{taite ne se precizira kakov e stavot na EU i {to taa bi mo`ela da stori vo vrska so razlikite okolu imeto. Na sredbata na {efovite na diplomatiite na EU, {efot na gr~kata diplomatija, Jorgos Papandreu, pobaral od pretsedava~ot Belgija i od visokiot pretstavnik za bezbednosna i nadvore{na politika, Havier Solana, "da interveniraat za pobrzo re{avawe na pra{aweto na imeto, so zaedni~ki prifatlivi re{enija".

Vo izminatata nedela na makedonsko-gr~kata granica kaj Gevgelija se otkrieni 19 stranski dr`avjani pri obidot ilegalno da preminat vo sosedna Grcija. Site ilegalci bile romanski i albanski dr`avjani koi prethodno ilegalno vlegle vo na{ava zemja, a po otkrivaweto se proterani od zemjata.

Vo poslednite {est meseci bile otkrieni i proterani 3.000 ilegalci. Vo blizina na grani~nata linija sekojdnevno bile otkrivani po desetina ilegalci od strana na policijata, a ponekoga{ i po stotina odedna{.

Agencijata za me|unaroden razvoj UASID ovaa godina na Proektot "Predrimsko Stobi - naselenie i kultura" mu dodeli 20.000 dolari kako ednokratna pari~na pomo{. Arheolo{kite istra`uvawa }e startuvaat ovaa nedela, a }e traat do 15 oktomvri.

Proektot zapo~na minatata godina pod rakovodstvo na Eleonora Petrova, zamenik-minister za kultura i e zamislen kako promocija na ekonomskiot i kulturniot razvoj na regionot do 2004 godina, koga treba da se odr`i Olimpijadata vo Grcija.

Akcentot e staven na predrimskite gradbi, bidej}i, kako {to veli Petrova, s# ona {to Stobi go prezentira e rimskiot grad, a na povr{inata voop{to go nema stariot pajonski grad.

Na 11 septemvri, gr~kite vlasti informiraa deka od grobnicata na anti~kata makedonska kralica Evridika vo Kutle{, babata na Aleksandar Makedonski, bile ukradeni skapoceni artefakti. Na arheolo{kata lokacija nema znaci na provaluvawe, dodeka proda`bata na ukradenite skapocenosti e re~isi nevozmo`na. Mermernite statuetki ukradeni od tronot na Evridika se odli~no dokumentirani i nema da ostanat nezabele`ani na pazarot.

Simeon Vtori, premierot na Bugarija, go pokani premierot na Vladata na Republika Makedonija, Qub~o Georgievski, na 18 i 19 septemvri oficijalno da ja poseti Sofija. Vo pokanata do premierot Georgievski, Simeon Vtori naglasuva deka "odnosite so Makedonija se va`en prioritet za Bugarija, imaj}i gi predvid predizvicite pred koi se ispraveni dvete zemji".

Po pokana na Sojuzot na makedonski zdru`enija od Lerin, teatarot "Skrb i uteha" na 21 i 22 septemvri treba da gostuva kaj Makedoncite vo Republika Grcija, so delovi od svojot repertoar.

Ova e prv slu~aj makedonska institucija od Republika Grcija da kani makedonski teatar. Nastanot e vo ramkite na proslavata "100 godini teatar Skrb i uteha" (13 maj 1901-13 maj 2001) kade vozobnoveniot teatar na Vojdan ^ernodrinski igra po stapkite na golemiot teatarski apostol: na celokupnata etni~ka teritorija na Makedonija.

Dosega "Skrb i uteha" gostuval kaj Makedoncite vo Republika Albanija: Kor~a, Pustec, Leska, Tuminec, kaj Makedoncite vo Republika Bugarija: Leski, Mosomi{te, Haxidimovo, Koprivjani.