Germanija predlaga ministerska konferencija za Balkanot na koja bi se utvrdil principot na nemenuvawe na granicite, a bi se kreirale i "rabotni masi" za re{avawe na grani~nite problemi. Po ova, preku procesot za stabilizacija i asocijacija, bi se sozdala balkanska ekonomska zona. Nejzinoto ime, predlaga Berlin, bi bilo "Evropska ekonomska zona".

Makedonskite vlasti stravuvaat od taa ideja, bidej}i se somnevaat deka na nea bi mo`elo da stane zbor za podelba na Makedonija. Nasproti toa, EU tvrdi deka bi sakala da go vidi Balkanot zdru`en vo ekonomska zaednica, koja bi imala posebni vrski so Brisel. Ovaa ideja na neformalniot ministerski sostanok na EU, ja formulira{e {efot na italijanskata diplomatija, Renato Ruxero.

Najgolemite politi~ki partii vo Makedonija smetaat deka za problemite vo Makedonija ne e potrebno da se odr`i me|unarodna konferencija.

"Makedonija treba da insistira dosledno da se sprovede planot na pretsedatelot Boris Trajkovski", istakna Radmila [ekerinska, portparolka na SDSM.

Generalniot sekretar na PDP, Muhamed Halili, istakna deka mandatot na NATO treba da prodol`i "i ne e va`no pod ~ija 'kapa' }e bide. Ovaa voena alijansa e potrebna vo Makedonija za da se stabilizira mirot".

[efot na prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE, ^edomir Kraqevski, veli deka "nema potreba nekoj da razgovara za nas. Ako go vratime suverenitetot na cela teritorija, nema potreba od me|unarodni konferencii, tuku ima potreba od finansiska pomo{".

Na pres-konferencijata odr`ana vo Centarot za mediumska aktivnost be{e prezentiran akcioniot plan za anga`irawe na sredstvata od EU nameneti za pokrivawe na del od {tetite predizvikani od voenite dejstva.

Koordinativnoto telo & predlaga na EU sredstvata od 30 milioni evra da se stavat vo upotreba bez donatorskata konferencija za Makedonija. Edna od prioritetnite zada~i vo planot e rekonstrukcija i revitalizacija na delovi od energetskiot sistem za {to se obezbedeni 4,6 milioni evra, a 200.000 evra se planiraat za nadomest na tro{ocite za smestuvawe na studentite koi ne mo`at da se smestat vo studentskite domovi.

Minata nedela, inspektori na Upravata za dr`avna bezbednost i kontrarazuznavawe uapsile 11 pripadnici na paravoenata formacija "Poskok". Uapsenite bile razoru`ani i soslu{ani, a MVR }e podnese krivi~ni prijavi protiv niv. Site privedeni bile gra|ani na Prilep so kriminalni dosieja vo policijata.

Zlatko Petkoski - Pr~eto, eden od sopstvenicite na privatnata agencija za obezbeduvawe "Todor Aleksandrov" od Prilep, gi demantira{e {pekulaciite deka vrabotenite vo taa agencija se ~lenovi na paravoenata formacija "Poskok".

Benzinskite pumpi na "Makpetrol" povtorno seknaa. Ovoj pat, kako {to velat nadle`nite od ova pretprijatie, poradi nemaweto novi nabavki na nafteni derivati.

Na pumpite na "Makpetrol" potro{uva~ite ve}e nekolku dena ne mo`at da se snabdat so "obi~en" benzin, a kriti~no e i snabduvaweto so"bezolovniot" benzin. Ote`nato e snabduvaweto i so "dizel" i "super"-gorivata za koi poznava~ite na sostojbite velat deka, ako ne se nabavat novi koli~estva, na pumpite }e gi ima samo u{te nekolku dena.

Na sobraniskata sednica od 10 septemvri, prva to~ka na dnevniot red be{e razre{uvaweto na ministerot za pravda, Ixet Memeti. Premierot Georgievski go obrazlo`i svoeto barawe, naglasuvaj}i deka ova e politi~ka odluka i deka taa ne se odnesuva na negovata stru~nost i kompetentnost. Na sednicata na Memeti ne mu be{e dadeno pravoto da se obrati od sobraniskata govornica, po {to slede{e reakcija od strana na koordinatorot na PDP. Predlogot be{e odbien, a Ziberi pobara pauza so cel prateni~kata grupa da gi usoglasi natamo{nite aktivnosti.

Na Ohridskoto krajbre`je na pove}e mesta se zabele`uvaat izumreni jaguli. Pri~inata za nesre}ata na jagulite, koi `iveat vo slatkite vodi na Ezeroto, a polovo sozrevaat i se razmno`uvaat vo Saragasovo More, s# u{te ne e utvrdena. Za ovaa pojava se znae od poodamna, bidej}i se slu~uva na ~etiri ili pet godini. Pri~ina bi mo`elo da bide stresot {to go pre`ivuva jagulata minuvaj}i 10.000 kilometri niz slatki i soleni vodi.

Smrtta mo`e da bide predizvikana od toploten udar, dodeka nekoi se somnevaat deka jagulata e napadnata od nekoj parazit.

Ekspertite od Hidrobiolo{kiot zavod zasega ne mo`at da dadat oficijalno objasnuvawe.

Dojranskoto Ezero sekoj den e s# poprazno, a ezerskiot vodostoj bele`i alarmantno opa|awe. Poslednite merewa poka`uvaat deka vodostojot e ponizok za 3,5 metri od nultata kota {to za stru~wacite e dosega najnizok izmeren vodostoj na krajot od letoto. Najstra{no e toa {to prazneweto na Ezeroto prodol`uva. "Redovnite merewa poka`uvaat deka vo ovoj moment vodostojot e ponizok za 40 santimetri od istiot period lani. Toa e drasti~no opa|awe, veli Zlatko Talevski od Hidrometeorolo{kata uprava na Republika Makedonija.