Nevideni teroristi~ki napadi

Nacionalna tragedija vo Amerika

Na 11 septemvri, SAD gi potresoa serija nevideni teroristi~ki napadi koi bea izvr{eni so kidnapirani patni~ki avioni. Okolu 8,45 ~asot eden avion udril vo severnata kula na nacionalniot kompleks na Menheten, a potoa zgradata se sru{ila. Istoto se slu~ilo i so ju`nata kula 18 minuti podocna. Eden ~as podocna, tret avion udril vo zgradata na Pentagon vo Va{ington pri {to eden del od objektot se urnal. Eksplozijata vo Pentagon predizvikala golem po`ar i spored nekoi oficijalni lica avionot udril vo blizinata na helikopterskata pista pred zgradata na [tabot na amerikanskata vojska. Po udiraweto na avionite vo Wujork evakuirani bea pove}e federalni zgradi, me|u koi Ministerstvoto za finansii i amerikanskiot Kongres.

Posledniot avion se urnal vo Pensilvanija, me|utoa s# u{te ne e poznato dali ovaa nesre}a e povrzana so istite teroristi~ki napadi.

Pretsedatelot Xorx Bu{ nastanite gi nare~e o~igleden teroristi~ki napad i veti deka amerikanskata Vlada }e gi goni odgovornite. Amerikanskite vlasti stravuvaat od golemi ~ove~ki zagubi, no s# u{te e neizvesna brojkata na zaginati i raneti.


Odbele`an Denot na nezavisnosta

Liderite na partiite "opravdano" otsutni

Na odbele`uvaweto na 10-godi{ninata od praznuvaweto na Denot na nezavisnosta na RM, otsustvuvaa liderite na SDSM, PDP i DPA. Vo polupraznata sala na MNT, kade se odr`uva{e sve~enata sednica, kako pretstavnici na ovie partii se najdoa samo lu|e od vtoriot partiski e{alon.

Na sve~enosta prisustvuvaa i mal broj stranski pretstavnici.

Namesto liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, koj vikendot go zapo~nal vo petokot ve~erta, na sve~enosta prisustvuva{e potpretsedatelot na partijata, Vlado Bu~kovski.

"Imeri be{e objektivno spre~en da dojde", istakna portparolot na PDP, Zahir Bekte{i, opravduvaj}i ja otsutnosta na nivniot lider, dodeka od DPA ne se dobi nikakvo objasnuvawe za otsutnosta na Arben Xaferi.

Najgolemoto nedorazbirawe se slu~ilo so ambasadorot na SAD, Majk Ajnik, koj ja dobil pokanata, no neposredno pred po~etokot bil izvesten deka taa e otka`ana?!


Izve{taj na Me|unarodnata krizna grupa

Makedonija e daleku od mirot

Vo posledniot izve{taj na Me|unarodnata krizna grupa, me|u drugoto se veli: "Voenata opcija vo momentov e zaprena, no Makedonija e mnogu daleku od mirot. Nitu Dogovorot potpi{an od ~etirite najgolemi partii vo Makedonija, nitu limitiranata misija na NATO, nitu odobruvaweto na neophodnite ustavni promeni od strana na Sobranieto, s# u{te nikomu ne davaat sigurnost deka mirot e odr`liv. Sobraniskoto glasawe, na primer, dojde po lutata debata vo koja be{e potencirano deka kone~noto usvojuvawe na legislativniot paket ne mo`e da se zeme zdravo za gotovo".

Vo izve{tajot se sugerira deka najva`no e brzo donesuvawe odluka za prodol`uvawe i definirawe na slednata voena misija: "NATO }e si zamine na krajot na septemvri, no i po najdobri pretpostavki, ova }e ostavi seriozen bezbednosen vakuum, koj verojatno }e go osudi Dogovorot od Ohrid na propast. Ako NATO si zamine, nitu edna druga sila ne e podgotvena ili sposobna da odigra podednakva stabilizira~ka uloga ili poto~no, da osigura za{tita za nu`nite me|unarodni civilni lica".


Referendum }e ima?

"Ne znam kako }e se odnesuva pretsedatelot na Sobranieto kon ovaa inicijativa. Mislam deka toj e politi~ar od visok rang, }e ja sfati va`nosta na seto ova i oti nabrgu }e ja stavi inicijativata na dneven red. No, i da ne ja stavi, taa eden den }e mora da dojde na red i eden den referendum }e ima, bidej}i samo taka }e spre~ime po usvojuvaweto ili neusvojuvaweto na Ramkovniot dogovor da imame vojna. Ako gra|anite ne se izjasnat so referendum, tie toga{ }e se izjasnat so otfrlawe, so neprifa}awe", veli g. Slobodan ^a{ule, potpretsedatel na Nova demokratija vo intervjuto za "Ve~er", na pra{aweto koga inicijativata za raspi{uvawe referendum na koj gra|anite bi se izjasnile "za" ili "protiv" ustavnite promeni predvideni so Ramkovniot dokument }e se najde na dneven red vo Sobranieto.


Kosovski sistem vo Makedonija

"NATO saka da instalira sistem sli~en na kosovskiot, a po pet godini }e sleduva me|unarodna konferencija na koja }e se re{ava za formirawe "Republika Kosovo" ili "Golema Albanija". Sme{no e da se pomisli deka 4.800 vojnici na NATO se dojdeni samo za edna cel: od albanskite razbojnici i ubijci da odzemat 3.300 par~iwa oru`je", istakna pretsedatelot na Ligata za demokratija, \or|i Marjanovi}, na odr`anata pres-konferencija.